Afganistanske varnostne sile so včeraj zvečer prekinile obleganje vojaške baze in letališča v Kandaharju, ki so ga talibani začeli v torek zjutraj. Število žrtev se je v zadnjih 24-ih urah po podatkih tamkajšnje bolnišnice povzpelo iz 8 na več kot 70, medtem ko afganistansko obrambno ministrstvo trdi, da je bilo žrtev 37. Nasprotujoča poročila pa smo lahko slišali tudi glede konca napadov. Medtem ko so vladne sile konec in zmago naznanile že včeraj zjutraj, so priče na kraju dogajanja poročale, da so se spopadi nadaljevali do večera.

Napadi prihajajo v trenutku, ko v sosednjem Pakistanu poteka mirovna konferenca “Srce Azije”, kjer voditelji in ministri 14 azijskih držav, ironično, razglabljajo prav o stabilnosti Afganistana.

Poznavalec Afganistana Vasja Badalič opozarja, da tokratni spopad žal ne preseneča, saj gre za še enega v več kot deset let trajajočem nizu napadov na šibke afganistanske varnostne sile.

Izjava

Selimo se nekaj držav zahodneje do bližnjevzhodnega konflikta.

Združene države Amerike v kongresu obravnavajo predlog, da bi kurdskim Pešmergam za namen boja proti Islamski državi orožje dobavljali neposredno. Kurdska regionalna vlada z Mahmoudom Barzanijem na čelu je doslej ameriško pomoč v orožju, urjenju in obrambnih uslugah dobivala preko uradnega Bagdada.

Medtem ko ZDA v boju proti Islamski državi podpirajo kurdske borce tako v Iraku kot v Siriji, enako ne velja za Turčijo. Ta goji prijateljske odnose z avtonomno iraško regijo Kurdistan z Barzanijem na čelu, medtem ko terorizem Islamske države enači s terorizmom Delavske stranke Kurdistana, ki s svojimi podružnicami deluje v Turčiji, Iraku in Siriji. Tako smo danes priča Barzanijevemu obisku turških oblastnikov v Ankari na eni strani ter na drugi strani napadov turškega letalstva na položaje Delavske stranke Kurdistana v Iraku.

Kenja in Etiopija sta začeli izvajati skupen, dvesto milijonov dolarjev vreden razvojni projekt, s katerim želijo zmanjšati revščino in nezaposlenost na obmejnem območju. Ta regija je sicer prizorišče mnogih konfliktov med različnimi skupnostmi, ki se med seboj borijo za zemljo, vodo in živino, v zadnjih letih pa jo je zapustilo več deset tisoč ljudi. Velika težava tamkajšnjih prebivalcev pa je tudi suša, ki že dalj časa povzroča množično pomanjkanje hrane in je vzrok mnogih omenjenih konfliktov. Z novim razvojnim načrtom naj bi pogoje v regiji izboljšali z raširitvijo dostopnosti do vode, izobrazbe in zdravstva, prav tako pa naj bi spodbujali izkoriščanje neizrabljenih energetskih in mineralnih virov ter živonoreje.

Pod drobnogledom policije se je znašlo Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito glasbene avtorske pravice Slovenije, krajše SAZAS. Kriminalisti so zaradi suma zlorabe položaja in pranja denarja izvedli šest hišnih preiskav na različnih lokacijah. Preiskave so potekale tudi na podjetju Stroka, ki naj bi bila po neuradnih informacijah povezana z dogajanjem na Sazas-u. Na Sazas-u vse obtožbe zanikajo, pridružuje se jim pa Sindikat glasbenikov Slovenije, ki je v sporočilu za javnost izjavil, da do nepravilnosti ne more priti, saj v Sazas-u vse odločitve sprejme upravni odbor, nato pa jih preveri še njihov nadzorni organ.

Na dnevnem redu vlade je predlog zakona o mednarodni zaščiti, ki predvideva zadrževanje prosilcev za azil na obmejnih območjih, hitrejše postopke ter omejevanje finančne pomoči.

Izjava

Pristojna ministrica za notranje zadeve, Vesna Gyorkos Žnidar, trdi, da so spremembe namenjene prevetritvi standardov in  preprečavanju zlorab azilne zakonodaje. V letu 2014 je za mednarodno zaščito v Sloveniji zaprosilo 385 posameznikov, odobrenih je bilo 44 prošenj. Več v Offsajdu ob 17ih.

Danes ob 17ih se bo v Ljubljani na Kongresnem trgu odvijala Demonstracija za mir in drugačno Evropo. Podpira jo mnogo civilno-družbenih organizacij in gibanj, ki so se združila proti novim trendom v Evropi – porastu nacionalizma, vsesplošnem strahu pred tujci in vključevanju Evrope v vojno proti Islamski državi. Pozivajo vse, ki nasprotujejo vojni, rasizmu, nacionalizmu in avtoritarizmu, ter vse, ki želijo graditi bolj humano Evropo, da se pridružijo. O vzrokih za demonstracijo smo se pogovarjali z politologom in aktivistom Andrejem Kurnikom:

Izjava

V okviru družbeno-civilnih gibanj, organizacij in posameznic ter posameznikov, ki pozivajo k udeležbi na demonstraciji, je pred dnevi potekala tudi skupščina, kjer so artikulirali nekaj zahtev in področij skupnega delovanja. Pojasi Kurnik.

Izjava

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na prvem branju hkrati tudi potrdil proračun organizacije za naslednje leto. Predsednik organizacije Rok Likovič o tem, da večina financiranja ostaja enaka, potrebno pa je razvijati projekt študentskega kampusa.

Izjava

ŠOU v Ljubljani je od nastanka ŠOU edini sistemski vir financiranja Radi Študent. Ta je iz 241.000 EUR v letu 2010 v 2011 padel na 205.000 EUR, v letu 2012 znašal 230.000 EUR, leta 2013 ponovno upadel na 180.000, se v letu 2014 povečal na 253.894 EUR in se v letu 2015 po rebalansu proračuna skupno ponovno zmanjšal na 187.000 EUR. Poslanci Študentskega zbora so Radiu Študent za naslednje leto namenili 150.000 evrov. Kako je pred poslanci Likovič pojasnil zmanjšanje sredstev zavodu Radio Študent?

Izjava

 Off so pripravili vajenci Vid, Zobec in Žiga.