V Kolumbiji minevata že dobri dve leti od podpisa mirovnega sporazuma med vlado in bivšo oboroženo levičarsko organizacijo FARC, vendar pa so nekdanji člani organizacije in simpatizerji vse od podpisa sporazuma pod vse hujšim udarom nasilja. Glede na poročilo raziskovalne skupine Združenih narodov je v Kolumbiji v zadnjih dveh letih nasilne smrti umrlo 86 članov te marksistične organizacije, samo med septembrom in decembrom naj bi bilo takšnih umorov štirinajst. Oblasti večinoma krivce iščejo v kartelih, ki so nastali iz desničarskih paravojaških skupin po razorožitvi leta 2006, in v oboroženih levičarskih organizacijah EPL in ELN. Spomnimo, da je novembra 2016 nekdaj največja oborožena levičarska organizacija FARC z vlado podpisala dogovor o razorožitvi, v zameno so njeni člani pridobili amnestijo, v parlamentu pa je oboroženo organizacijo nasledila parlamentarna stranka Skupna alternativna revolucionarna sila.

Umiku FARC-a in prepustitvi nadzora državnim oblastem pa je sledil tudi pogrom nad aktivisti in lokalnimi voditelji družbenega boja. Po besedah kolumbijskega varuha človekovih pravic je bilo od podpisa sporazuma novembra leta 2016 v državi ubitih 423 borcev za socialne pravice, večina umorov pa naj bi se zgodila na območjih, ki jih je prej nadzoroval FARC.

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo ali krajše UNESCO bo v letu 2019 delovala brez članstva Združenih držav Amerike in Izraela. Z novim letom v veljavo stopa odločitev obeh držav, da izstopita iz organizacije, ki predstavlja eno glavnih velikih mednarodnih institucij na področju varovanja kulturne dediščine. Odločitev za izstop je že oktobra leta 2017 najavil ameriški predsednik Donald Trump, nakar je vzoru sledil še Izrael. Organizacija je večkrat zavzela kritično držo do izraelske okupacije in leta 2011 kot polnopravno članico sprejela Palestino. V protest članstvu sta prispevke v skupni sklad prenehala vplačevati tako Izrael kot ZDA, katerih znesek je predstavljal 22-odstotni delež proračuna organizacije. ZDA so sicer prvič izstopile iz organizacije UNESCO leta 1984 pod predsednikom Ronaldom Reaganom, ko so organizacijo obtožile korupcije in širitve interesov Sovjetske zveze. Članstvo so Združene države nato obnovile leta 2003.

Večina sveta, podrejenega gospostvu gregorijanskega koledarja, je včeraj praznovala prehod iz starega v novo leto. V Sudanu so medtem praznovali 63. leto neodvisnosti, praznik državne enotnosti pa so pospremili novi protesti in spopadi s policijo. Večtisočglava množica protestnikov se je odpravila proti palači predsednika Omarja al-Baširja v prestolnici Kartum in zahtevala njegov odstop, medtem ko je ta na televiziji narodu sporočil poslanico in pozval k pogumu za prebrodenje ekonomske krize. Protestnikom se je nasproti postavila policija in množico razgnala s solzivcem in streli. Po poročanjih naj bi bili na protestih štirje ranjeni, nekateri pa so utrpeli tudi strelne rane.

Od 19. decembra, ko so protesti izbruhnili v mestu Atbara na severovzhodu države, v več regijah vlada izredno stanje. Zaradi nemogočih življenjskih razmer, visoke inflacije, visokih cen hrane in omejenih zalog goriva so tudi drugod po državi sledili protesti, ki sta se jim policija in vojska nasilno zoperstavili. V spopadih naj bi po informacijah vlade do sedaj umrlo 19 ljudi, od tega dva pripadnika varnostnih sil, vendar nevladne organizacije poročajo, da je smrtnih žrtev še enkrat toliko. Predsednik Omar al-Bašir sicer na mestu predsednika sedi že od leta 1989, ko je prišel na oblast po vojaškem udaru. Včerajšnji protest je sklicala Sudanska poklicna zveza, ki združuje različne poklice od zdravnikov in učiteljev do inženirjev. Protesti so potekali tudi ob koncu tedna, ko je policija aretirala vodjo opozicijske Sudanske kongresne stranke, neznano kam je bil odpeljan tudi pesnik Mohamed Taha, iz zveze novinarjev pa so sporočili, da sta pridržana dva njihova člana.

Malteška vojska je z odprtega morja na obalo pripeljala dva migrantska čolna, ki sta se proti Evropi odpravila iz Libije. Na gumijastem čolnu je mornarica kakšnih 130 kilometrov od obale Malte pobrala 28 beguncev, nato pa so našli še lesen čoln s 152 ljudmi na krovu. Podobna reševalna akcija se je zgodila v nedeljo, ko je malteška mornarica pobrala lesen čoln z 69 ljudmi. S težavami izkrcanja na kopno pa se sooča 49 beguncev na dveh ladjah nevladnih organizacij, nekateri so na morju že od 22. decembra. Evropske države namreč vse po vrsti reševalnim ladjam odrekajo možnost zasidranja in izkrcanja, čeprav je več nemških mest javno izrazilo solidarnost in namero, da sprejmejo begunce, ki bi prišli z ladij. Oviranje reševanja v Mediteranu se tako nadaljuje, čeprav je bilo v lanskem letu po uradnih podatkih Mednarodne organizacije za migracije na poti prek Sredozemlja več kot 1300 smrtnih žrtev.

Leto 2019 ne bo nič bolj srečno od prejšnjega za ljubitelje iger na srečo v Albaniji. Z novim letom je namreč stopil v veljavo zakon, sprejet konec lanskega oktobra, s katerim je vlada prepovedala igralnice in stavnice tako na ulici kot na spletu. Z novim letom bo svoja vrata moralo zapreti več kot 4300 stavnic in igralnic po celi državi. V državi, ki ima manj kot 3 milijone prebivalcev, tako za vsakih 670 ljudi obstaja vsaj 1 igralnica. Po zakonitih poteh naj bi Albanci za igre na srečo zapravili 140 milijonov evrov na leto, medtem ko vlada ocenjuje, da se na črnem trgu stavnic letno vplača okoli 700 milijonov evrov. Igre na srečo so z novim zakonom prepovedane zgolj za navadne državljane, igralnice bodo namreč lahko še naprej delovale v elitnih hotelih in turističnih rezervatih, ki bodo pridobili potrebno licenco. V boju proti odvisnosti od igranja na srečo bo z zapiranjem uličnih stavnic in igralnic zaposlitev izgubilo predvidoma 8000 ljudi. Z zakonom so bile prepovedane tudi spletne igralnice, mnogi ponudniki storitev pa so zaradi novega zakona že preselili svoje domene v Makedonijo, Črno goro in Kosovo.