Današnji informativni OFF program začenjamo v Sirji. Po stopnjevanju spopadov v mestu Alepo, ki je pod nadzorom protivladnih sil, naj bi med vojskujočima se stranema ponovno veljal dogovor o prekinitvi ognja. Zasluge za umiritev razmer si pridržuje ameriško zunanje ministrstvo, ki sporoča, da je začasnemu končanju spopadov prikimala tudi Rusija. Da se razmere ne umirjajo povsem, priča tudi današnji letalski napad vladnih sil v podeželju regije Alepo. Očitno parcialna prekinitev ognja je zgolj začasna in bo veljala 48 ur. Dogovor sicer prihaja v času stopnjevanja intenzivnosti spopadov, v zadnjih 10ih dneh naj bi boji v Alepu po poročanjih upornikov zahtevali več kot 250 žrtev.

Ostajamo v vojnih krajinah Bližnjega Vzhoda. Mirovna pogajanja za končanje vojne v Jemnu se po nepredvideni prekinitvi ponovno nadaljujejo. Razlog za tridnevno prekinitev pogajanja, ki sicer potekajo od 21. aprila, je bil hutijski prevzem vladne vojaške baze v severnem delu države. Po tem dogodku je namreč vladna stran odstopila od pogajalske mize v Kuvajtu. Pogovori za končanje vojne se sicer sedaj nadaljujejo, obe strani pa sta potrdili sklep, da bo dejanske okoliščine dogodka preiskal odbor, ki nadzoruje izvajanje dogovora o končanju spopadov. Potrebo po večji prisotnosti mirovnih opazovalcev na terenu so že izrazili Združeni narodi, predvsem v okolici mesta Taiz, ki ga oblega hutijska vojska. Slednja sicer še vedno nadzoruje glavno prestolnico Sanaa, severni del države ter dobršen del obale Rdečega morja. Združeni narodi prav tako še poudarjajo, da je vzrok za več kot polovico vseh civilnih žrtev v jemenski vojni krivo letalsko obstreljevanje, ki so ga v zavezništvu z vladno stranjo dobro leto dni izvajale vojaške sile Savdske Arabije.

Turški premier Ahmet Davutoglu je naznanil odstop s položaja. Ta naj bi se zgodil na kongresu vladajoče stranke AKP konec tega meseca. V javnost je v zadnjih tednih prihajalo vedno več informacij o sporu med Davutoglujem, ki kot premier vodi izvršno oblast in predsednikom Recepom Tajipom Erdoganom, čigar funkcija je po turški ustavi predvsem ceremonialna. Erdogan je kljub temu ostal v ospredju turške notranje politike in se zavzemal za uveljavitev predsedniškega sistema. Takšna reforma, ki med turškim prebivalstvom nima večinske podpore naj bi bila ena izmed točk spora med predsednikom in premierom. Iz predsednikove pisarne sporočajo pričakovanje, da bo agenda prihodnjega premiera tesnejše povezana s predsednikovo.

Iz Turčije, kot je v zadnjem času v navadi, v Nemčijo. Vodja in pobudnik nacionalističnega gibanja Pegida  Lutz Bachmann je bil obsojen spodbujanja sovraštva, obsodba pa temelji na osnovi njegovi sovražnih izjav nasproti beguncem. Bachmann bo moral državi zaradi svojih umazanih ust plačati 9.600 evrov globe, medtem ko je tožilstvo zahtevalo 7 mesecev zaporne kazni. Državni tožilec je kot bremenilo gradivo predstavil njegove objave na spletni strani Facebook. Ker internet v državi pravno velja za javno domeno, so bile te dovoljšnji dokaz za obtožbo spodbujanja sovraštva z možnostjo kršenja javnega miru. Pričakovano je, da se bo Bachmann na odločitev sodišča v Dresdnu pritožil.

Evropska komisija je predložila Evropskemu svetu in Parlamentu, predlog vizumske liberalizacije za državljane Kosova. Ko bosta omenjeni instituciji dokument potrdila, bo kosovskim imetnikom biometričnih potnih listov omogočeno potovanje po evropskih deželah brez vizumov. Čas bivanja bo sicer omejen na devetdeset dni, kosovski državljani pa bodo za vstop na Irsko in v Veliko Britanijo še vedno potrebovali vizume, prav tako viza še vedno potrebna za vstop v ostale članice šengenskega območja: Norveško, Švico in Kraljevino Liechtenstein.

Na Balkan. V Srbiji je po ponovljenih parlamentarnih volitvah v 15ih voliščih pet-odstotni parlamentarni prag prestopila desničarska Demokratska stranka Srbije-Dveri. Razlog za ponovljene volitve je bila odločitev Republiške volilne komisije na osnovi obtožb neregularne izvedbe. Novi rezultat sicer ne prinaša pretresov v povolilno srbsko politično krajino, uradna razglasitev rezultatov volitev s strani volilne komisije pa je predvidena do danes zvečer.

Makedonski zaporniki so napovedali protest vzporedno z njihovimi družinami in nevladnimi organizacijami na drugi strani zidov zapora. Razlog je odločitev predsednika Gjorge Ivanova, da zavrne peticijo za zmanjšanje zaporne kazni, ki sta jo podpisali dobri dve tretjini zapornikov v državi. Zaporniki svojo zahtevo utemeljujejo z predsednikovo odločitvijo, da prekine preiskavo 56ih politikov in njihovih sodelavcev, ki se jih sumi sodelovanja v aferi množičnega nezakonitega prisluškovanja. Da svojo odločitev prekliče, so predsednika pozvali že delegati iz Evropske unije in Združenih držav Amerike. Zaporniki, varuhi pravne države, s peticijo zahtevajo enako obravnavo pred zakonom, vendar pa predsednik glede njihovih klicev ostaja gluh. Makedonija je sicer bila že opozorjena zaradi nevzdržnih razmer v njenih zaporih, ena takih institucij je Idrizovo, ki namesto 900 zapornikov, kot je predvideno, v svojih posteljah gosti dvakratnik dovoljenega števila zaprtih.

Odbor za delo je potrdil predlog novele Zakona o socialnem varstvu, ki med drugim ukinja obvezno pripravništvo za diplomante socialnega dela, če ti želijo delati v socialnem varstvu. Predlog namesto pripravništva uvaja šest- do devetmesečne delovne izkušnje kot pogoj za pristop k strokovnemu izpitu. Kako spremembe vidijo v sindikatu Mladi Plus, pojasni Tea Jarc.

Izjava.

Navkljub predstavljenim spremembam še vedno ostaja nejasno ali takšna zakonska ureditev predvideva izključitev brezplačne tlake študentov socialnega dela. Za današnji OFF zaključi Jarc.

Izjava.