Evropsko sodišče je razsodilo, da je Madžarska kršila zakone Evropske unije, s tem ko je omejila financiranje nevladnih organizacij. Leta 2017 je skrajno desna vlada Viktorja Orbána sprejela zakon, ki od vseh nevladnih organizacij, financiranih iz tujine zahteva registracijo in javno objavo donatorjev. Z zakonom so zamrznili financiranje vseh nevladnih organizacij s tujimi donacijami, višjimi od 22 tisoč evrov. Po mnenju sodišča je Madžarska z omejitvami kršila pravico do prostega pretoka kapitala in pravice donatorjev, kot sta spoštovanje zasebnega in družinskega življenja ter zaščita osebnih podatkov. Vlada pod vodstvom nekdanjega Soroševega štipendista je sprejetje zakona prikazala kot borbo proti pranju denarja in financiranju terorizma. 

Združene države Amerike se še naprej borijo za pravice manjšin po svetu: predsednik Donald Trump je podpisal zakon, ki omogoča sankcije proti kitajskim uradnikom zaradi množičnega zapiranja pripadnikov muslimanske manjšine Ujgurov. Ironično – samo ena država še efektivneje zapira svoje manjšine, in to so ravno ZDA. Zakon o pravicah Ujgurov je pred tem skoraj enoglasno sprejel ameriški kongres; samo en član je glasoval proti. Zdaj je naloga ameriških oblasti, da določijo, kateri kitajski uradniki so sodelovali pri – kot pravijo – sistemskem odpiranju taborišč, pridržanju in mučenju Ujgurov ter drugih manjšin. Tem naj bi potem zamrznili njihovo premoženje v Združenih državah in jim prepovedali vstop v državo. Če gre verjeti nekdanjemu Trumpovemu svetovalcu za nacionalno varnost in prvemu med podporniki nasilnih menjav vlad v tujini, Johnu Boltonu, ter njegovi novi knjigi, je Trump sicer v pogovoru s kitajskim predsednikom Ši Džinpingom izrazil svoje odobravanje taborišč. Pa že.

Poleg zakona, ki predpisuje sankcije za kitajske predstavnike, je včeraj stopil v veljavo zakon, s katerim je ameriška vlada uvedla nove sankcije proti vladi sirskega predsednika Bašarja al Asada. Kaj je že dejal Trump pred nekaj dnevi? Da ZDA niso svetovna policija. Čudno, saj se obnašajo ravno nasprotno.

Medtem ko pri nas vlada neprestano napada nacionalno radiotelevizijo, se v Nemčiji viša prispevek zanjo. Ministrski predsedniki zveznih dežel so se strinjali glede zvišanja prispevka za 86 centov, sedaj morajo odločitev potrditi še deželni parlamenti, pri katerih pa ne bo šlo nujno tako zlahka. Tako imenovani Rundfunkbeitrag mora plačati vsako gospodinjstvo v Nemčiji, ne glede na to, koliko naprav ima. Do zdaj je ta prispevek znašal 17,5 evra. Trenutni RTV-prispevek za slovenske državljane, katerih kupna moč je vendarle znatno nižja, od leta 2012 znaša 12,75 evra. Namen višjega prispevka v Nemčiji je ublažitev finančne luknje, do katere bo prišlo zaradi izpada dohodkov med epidemijo novega koronavirusa. 

Črnogorska policija je v včerajšnji akciji aretirala župana Budve Marka Carevića in predsednika občinskega sveta Krsta Radovića. Poleg njiju so pridržali tudi predsednika občinske uprave, sekretarja za investicije, šefa Carevićevega kabineta in županovega svetovalca, pri čemer niso skoparili z uporabo sile. Vzrok za policijsko posredovanje v priobalnem mestu je bil upor občinskega vodstva proti temu, da bi predalo mestni pečat in priznalo, da je ostalo brez večine v mestnem svetu, do česar je po njegovem prepričanju prišlo na nelegitimen način. Več o najnovejši politični aferi ob 17-ih v OFFsajdu. 

Poslanske skupine so se poenotile glede predloga, da bi na seznam državnih praznikov umestili dan slovenskega športa. Datum sicer še ni gotov, predvideva pa se, da bi praznik obeleževali 23. septembra, saj sta veslača Iztok Čop in Luka Špik leta 2000 na ta dan dobila zlati medalji na olimpijskih igrah. Pobudo za praznik je že lani dal Olimpijski komite Slovenije, na ta dan pa naj bi še posebej izpostavili šport in telesno kulturo, če že vlada ni ugodila željam po višjem financiranju. Z uvedbo novega praznika naj bi ljudi še bolj spodbudili k zdravemu načinu življenja in gibanju, Levica pa celo predlaga, da bi ta praznik naredili za dela prost dan in pozvali prireditelje športnih prireditev ter upravljavce športne infrastrukture, naj na ta dan omogočijo brezplačno uporabo športnih prizorišč. Prelomno glasovanje bo državni zbor opravil danes popoldne.

Predsednik Borut Pahor nadaljuje s serijskim podeljevanjem nagrad. Nazadnje je vodji konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve Andreju Šteru podelil red za zasluge. Šter si je prestižno nagrado zaslužil zaradi svojega vnetega bdenja nad vračanjem Slovencev v domovino med epidemijo. Ta akcija velja za največjo repatriacijo v zgodovini Slovenije, zaradi odpovedi poletov in zapiranja meja pa ji pripisujejo posebno zahtevnost. Šteru, ki je okoli 750-im ljudem omogočil vrnitev v Slovenijo, se je predsednik zahvalil za vsestransko pomoč slovenskim državljanom – zanemarljivo glede na 25 671 izbrisanih leta 1992. Šter je protizakonit izbris kot minister za notranje zadeve med letoma 1994 in 1997 stalno zagovarjal in v njem ni videl ničesar spornega ter se je celo znašel na sodišču zaradi osebnih žalitev določenih predstavnikov Izbrisanih. Bil je tudi med tistimi, ki so nasprotovali odločbi ustavnega sodišča, po kateri je izbris ljudi iz registra stalnega prebivalstva nezakonit - prepričan je bil, da bo imela sodba zaradi morebitnih denarnih odškodnin prehude finančne posledice za državo.