Off zamrznjenih kandidatov

Off zamrznjenih kandidatov

Aktualno-politična novica
14. 4. 2014 - 14.00
 / OFF

Medtem ko italijanska vlada Mattea Renzija zvesto izvršuje navodila mednarodnih finančnih institucij in napoveduje sprejetje novih varčevalnih zakonov, ki bodo predvsem omogočali lažje odpuščanje delovne sile, so v Rimu potekali protivladni protesti. Sprva mirne demonstracije so prerastle v spopade, v katerih so policijske sile uporabljale solzivec, medtem ko so demonstranti odgovarjali z metanjem kamenja. V izgredih je bilo poškodovanih več kot 80 ljudi, od tega eden huje, 6 protestnikov pa je bilo pridržanih. Demonstrancij so se sicer udeležili brezposelni, delavci, aktivisti in predvsem mladi, ki v največji meri čutijo posledice finančne krize. Tudi med mladimi na škornju je namreč praktično brezposeln že vsak drug.

V zadnjih dneh smo bili s pospešenim separatistčnim delovanjem proruskuih aktivistov priča nagli balkanizaciji razmer v Ukrajini, ki so sledile odgovoru ukrajinskih oblasti na zasedbe vladnih poslopij na vzhodu države in razglasitvi samozvane Republike Doneck. Spopadi so izbruhnili po tem, ko je Kijev v poskusu ponovne uveljavitve svoje suverenosti poslal posebne enote, ki poskušajo zavzeti vsaj vladne stavbe v mestu Slavjansk, ki jih nadzorujejo dobro oborožene proruske milice. V protiteroristični akciji, kot jo je imenoval ukrajinski notranji minister Arsen Avakov, je življenje izgubil vsaj en pripadnik ukrajinskih posebnih enot. O smrtnih žrtvah poročajo tudi na strani proruskih milic.

Iz mesta medtem prihajajo nasprotujoča si in nejasna poročila. Proruske skupine naj bi postavljale barikade, ljudje naj bi vztrajali v živem ščitu pod rusko zastavo in preprečevali dostop do zasedenih stavb, ampak po drugi strani naj bi v mestu tudi  vladala panika in ljudje naj bi hiteli nabavljat zaloge hrane. Zjutraj je potekel tudi ultimat Kijeva upornikom, ki je od proruskih aktivistov zahteval, da zapustijo zasedene stavbe, in v nasprotnem primeru zagrozil z obsežno protiteroristično akcijo. Razmere ostajajo napete in medtem ko kmetje na šahovnici izgubljajo glave, se velike sile medsebojno obtužujejo, kdo je odgovoren za stopnjevanje napetosti.

Eskalacija nasilja se nadaljuje tudi v Nigeriji, kjer pripadniki islamistične uporniške skupine Boko Harem stopnjujejo napade na civilno prebivalstvo. Nov napad so izvršili v kraju Amchaku in okoliških vaseh na severovzhodu države, kjer so metali molotovke in požigali domove lokalnih prebivalcev. Nato so streljali na bežeče vaščane in pobili vsaj 60 ljudi. Islamisti si sicer z oboroženim uporom prizadevajo za ustanovitev islamistične države na severu Nigerije. Konflikt naj bi po podatkih Amnesty International samo letos zahteval vsaj 1.500 žrtev in pahnil v izgnanstvo 250.000 ljudi.

Libijski mandatar Abdullah al Thinni je ponudil odstop, saj meni, da ni sposoben sestaviti nove vlade. Kot razlog za odstop je navedel oborožen napad nanj in njegovo družino, ki naj bi se pripetil v preteklih dneh. Spomnimo, libijski parlament je 11. marca izglasoval nezaupnico vladi Alije Zeidanija, ker ji ni uspelo zajeziti nemirov, ki pretresajo zlasti zahodni del Libije, in iztrgati iz rok precejšnjega deleža naftnih terminalov, ki jih nadzorujejo uporniki. Medtem v Tripolisu potekajo priprave za današnji pričetek sojenja Gadafijevim sinovom in najožjim sodelavcem odstavljenega libijskega voditelja, ki jih obtožnica bremeni vojnih zločinov v času protivladne vstaje in sledeče državljanske vojne leta 2011.

Nadaljujemo v Siriji, kjer tudi Bašar Al Asad trdi, da bije pravično vojno proti terorizmu. Letalske sile sirske vojske so izvedle silovito obstreljevanje položajev upornikov severno od Damaska, od koder poročajo tudi o novem napadu s kemičnim orožjem, za katerega se obe strani medsebojno obtožujeta. Sicer je vladnim silam v zadnjem letu uspelo izvesti preobrat na bojišču, ponovno prevzeti nadzor nad obsežnimi območji in presekati oskrbovalne poti upornikov. Tako Al Asad samozavestno napoveduje zmago v vojni in vnovično kandidaturo na predsedniških volitvah.

Zveza svodobnih sindikatov Slovenije in Sindikat raznašalcev časopisnih edicij sta na novinarski konferenci predstavila posledice prenosa raznašalcev edicij Dnevnika na podjetje Izberi. O tem, kakšne socialne posledice bodo doletele zaposlene, nam je povedal sindikalist David Švarc.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Saga s predsednikom največje vladne stranke Pozitivne Slovenije se očitno približuje koncu. Pred prihajajočim kongresom stranke sta soglasje h kandidaturi za predsednika po pričakovanjih namreč dala tako kvazizamzrnjeni predsednik in ustanovitelj PS Zoran Janković kot tudi njegova vse bolj raztopljena aktivna naslednica, premierka Alenka Bratušek, ki je sicer kandidaturo napovedala že pred časom. Zmaga Jankovića, ki je pristanek na ponovno kandidaturo vse do današnjega roka teatralno skrival, bi najverjetneje pomenila razpad vladne koalicije, tudi če nekateri omenjajo drugačne scenarije. Predsednik stranke DeSUS Karl Erjavec denimo omenja skoraj da vratolomno možnost, da bi Alenka Bratušek s svojo poslansko skupino lahko izstopila iz Pozitivne Slovenije in dalje vodila vlado.

OFF je brez protikandidata za mesto v redakciji APR spisal vajenec, kateri pa drug, Janković.

facebook twitter rss

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.