V Beogradu je v soboto skupaj s študenti v blokadi protestiralo okrog 300 tisoč ljudi. Policija je nekaj po sedmi uri zvečer v bližini parlamenta uporabila zvočni top in s tem prekinila 15 minut molka, kar predsednik Aleksandar Vučić kljub posnetku preplaha zanika. Srbska zakonodaja policije ne pooblašča za uporabo zvočnega topa. Protestnike je napadlo tudi več zamaskirancev, ki so metali steklenice in kamenje. Zaradi incidentov so študenti po uporabi zvočnega topa predčasno prekinili program, množica pa je na ulicah še ostala do okrog desetih zvečer. Potek protesta na kratko predstavi eden od udeležencev.

Izjava

Opozicijska Stranka za svobodo in pravico je zaradi uporabe zvočnega topa na Tožilstvu za organizirani kriminal proti odgovornim funkcionarjem vložila tožbo, peticijo za začetek preiskave pa je do sedaj podpisalo skoraj pol milijona ljudi. V podporo protestom v Srbiji se je v soboto okrog 300 ljudi zbralo tudi v Ljubljani. Več o dogajanju na beograjskem protestu v OFFsajdu ob petih.

Srbska policija je izvedla preiskave stanovanj študentov aktivistov skupine Študenti proti avtoritarni oblasti, krajše STAV. Proti članu skupine Lazaru Diniću je pred tem višje javno tožilstvo v Novem Sadu odredilo 30-dnevni pripor in ga obtožilo kaznivih dejanj priprave delovanja proti ustavnemu redu in varnosti Srbije ter pozivanja k nasilni spremembi ustavnega reda. Po istih obtožbah je tožilstvo odredilo enomesečni pripor tudi za pet članov novosadskega odbora opozicijske stranke Gibanje svobodnih državljanov. Provladne televizije Pink, Happy, Prva in Informer so pred tem objavile zvočni posnetek, na katerem je po njihovih navedbah mogoče slišati člane obeh organizacij, kako za protest, ki je potekal v soboto v Beogradu, načrtujejo nasilne akcije.

V Budimpešti je več 10 tisoč ljudi protestiralo proti madžarskemu premierju Viktorju Orbánu zaradi njegove napovedi pomladne čistke »senčne vojske tujih plačancev« med politiki, novinarji in nevladniki. Protest je organizirala opozicijska stranka Tisza, ki jo vodi Peter Magyar, nekdanji član Orbánove stranke Fidesz. Magyar je na protestu napovedal referendum o podpori Evropski uniji in Natu. Čistko plačancev »Evropske unije in liberalnega ameriškega imperija« je Orbán napovedal v govoru ob obletnici neuspele revolucije leta 1848.

Romunska volilna komisija je odobrila predsedniško kandidaturo Georgea Simiona iz nacionalističnega Zavezništva za zedinjenje Romunov. Simion je kandidaturo vložil šele v petek, potem ko je ustavno sodišče dokončno prepovedalo kandidaturo zmagovalcu decembrskih razveljavljenih volitev fašistu Călinu Georgescuju. Simionovo nacionalistično Zavezništvo, ki je po parlamentarnih volitvah konec lanskega leta postalo druga največja stranka v romunskem parlamentu, se je pred tem odpovedalo lastnemu kandidatu za predsedniške volitve in podprlo neodvisnega kandidata Georgescuja. Ponovitev volitev je napovedana za začetek maja, rok za vlaganje kandidatur pa se je iztekel v soboto.

Ameriška vojska je ponovno bombardirala jemensko pristanišče Hodejda, potem ko je jemensko uporniško gibanje Ansar Alah, znano kot Hutiji, dvakrat z raketami in droni napadlo ameriško letalonosilko USS Harry Truman. V Ameriški mornarici zanikajo, da bi hutijske rakete in droni letalonosilko zadeli. Hutijska napada na letalonosilko sta odgovor na okrog 50 ameriških bombardiranj Jemna med vikendom. Poleg večkratnih bombardiranj pristanišča Hodejda so ameriška letala bombardirala prestolnico Sana, mesto Sada in severno jemensko provinco Al Džof. Skupno je ameriška vojska v zadnjih bombardiranjih po poročanju jemenske tiskovne agencije SABA ubila 53 ljudi in jih še več kot 100 ranila. V pristanišču Hodejda so ameriški bombniki med drugim zadeli zajeto izraelsko ladjo Galaxy Leader, katere 25-člansko posadko so Hutiji sicer izpustili januarja po prekinitvi ognja v Gazi. Bombardiranje Jemna ameriška vlada upravičuje z grožnjo gibanja Ansar Alah, da bodo nadaljevali z napadi na izraelske ladje v Rdečem morju, če izraelska vlada ne začne spoštovati januarja dogovorjene prekinitve ognja v Gazi in ne konča blokade humanitarne pomoči.

Izraelska vojska je v Bejt Lahiji na severu Gaze napadla ekipo novinarjev in humanitarnih delavcev britanske organizacije Al Khair Foundation ter jih vsaj devet ubila. Število ljudi, ki jih je izraelska vojska ubila v Gazi v času prekinitve ognja, se je tako povzpelo na vsaj 150. Izraelska vojska od začetka marca blokira dobavo humanitarne pomoči v Gazo, prejšnji teden pa je ponovno začela s topniškimi in zračnimi obstreljevanji. Na Zahodnem bregu so se izraelski naseljenci pod zaščito okupatorske vojske odpravili na pretepaške in vandalske izlete v Vzhodni Jeruzalem in Hebron. Okupatorska vojska je medtem uničevala kmetijsko zemljo pri mestu Salfit, kjer načrtujejo postavitev ceste za naseljence. Ceste z omejenim dostopom okupatorske oblasti na Zahodnem bregu uporabljajo za omejevanje gibanja Palestincem. V Libanonu je kljub premirju z libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah izraelska vojska bombardirala mesta Jarun, Kfar Kila in Ajnata, kjer je ubila vsaj dva človeka. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem napovedal glasovanje o odstavitvi načelnika notranje obveščevalne agencije Shin Bet Ronena Bara na izredni seji vlade v sredo, ker agencija pod njegovim vodstvom ni predvidela Hamasovega napada na območje pod izraelskim nadzorom oktobra 2023.

Na severozahodni libanonski meji sta se spopadli libanonska in nova sirska vojska, pri čemer so sirske sile bombardirale libanonske obmejne vasi. Obrambno ministrstvo začasne sirske vlade je pred tem obtožilo libanonsko antisionistično gibanje Hezbolah ugrabitve in umora treh sirskih vojakov. V Hezbolahu obtožbe zanikajo, v libanonski vojski pa trdijo, da so tri sirske vojake ubili oboroženi lokalni prebivalci, potem ko so vojaki vdrli čez mejo. Tako libanonska in sirska vojska sta po obstreljevanju okrepili položaje na meji med državama, libanonska vojska pa je trupla treh ubitih sirskih vojakov medtem vrnila v Sirijo.

Ameriška vlada je izvedla deportacijo več kot dvesto Venzuelcev v El Salvador kljub ukazu sodnika zveznega sodišča v Washingtonu Jamesa Boasberga o ustavitvi deportacije in vrnitvi letal. Predsednik Donald Trump je za izvedbo deportacije aktiviral zakon o tujih sovražnikih iz leta 1798. Ameriška vlada deportirane Venezuelce obtožuje članstva v kriminalni organizaciji Tren de Aragua. Sodnik je deportacijo želel zadržati, ker je ameriška organizacija za državljanske pravice ACLU zaradi načrtovane deportacije v petek vložila tožbo proti Trumpu. Tiskovna predstavnica vlade Karoline Leavitt je zatrdila, da vlada sodnega ukaza ni prekršila, saj ni bil pravno veljaven, ker so letala z deportiranimi Venezuelci že vzletela, ko je sodnik izdal ukaz. Zakon iz leta 1798 so ameriške vlade do zdaj uporabljale le v vojnem času. Nazadnje ga je uporabila vlada Franklina Delana Roosevelta med drugo svetovno vojno za množično zapiranje ameriških državljanov japonskega, nemškega in italijanskega porekla.

Južnokorejsko ustavno sodišče je odložilo končno odločitev o odstavitvi predsednika Yuna Seokyeola zaradi razglasitve vojnega stanja decebra lani. Medtem so v južnokorejski prestolnici Seul protestirali tako podporniki kot nasprotniki suspendiranega predsednika. Dokončno odstavitev mora po južnokorejski zakonodaji potrditi ustavno sodišče, potem ko nezaupnico izglasuje parlament. Novi rok za odločitev sodišča je 26. marec.