OFFdstop

Aktualno-politična novica
19. 1. 2023 - 15.00
 / OFF

Izraelsko vrhovno sodišče je razsodilo, da mora premier Benjamin Netanjahu zaradi kaznivih dejanj, zagrešenih v preteklosti, zamenjati obsojenega ministra za zdravje in notranje zadeve Arja Derija. Predsednik ultraortodoksne stranke Šaš je bil leta 2000 obsojen na tri leta zapora zaradi podkupovanja, korupcije in poneverbe, pred dvema letoma pa še zaradi utaje davkov, zaradi česar je moral odstopiti kot poslanec. Pravosodni minister Jariv Levin je razsodbo označil za nerazumno in znova napovedal reformo pravosodja, ki bo omejila moč vrhovnega sodišča. Po reformi bi lahko kneset razveljavil odločitve vrhovnega sodišča. Da je bil Deri sploh imenovan za ministra, je moral kneset sicer decembra spremeniti zakon, ki je prepovedoval imenovanje pravnomočno obsojene osebe na ministrsko funkcijo. V sodnih postopkih zaradi obtožb o korupciji je sicer tudi Netanjahu.

Ameriško obrambno ministrstvo je ukazalo premik dela vojaške opreme iz Južne Koreje v Ukrajino. Ameriška vojska ima v Južni Koreji približno 29 tisoč pripadnikov, vodstvo tamkajšnje izpostave pa ni izdalo informacij o količini in vsebini paketa vojaške pomoči. Ameriška vojska sicer potrjuje, da ta poteza nima nobenega vpliva na njene operacije v tej azijski državi. Južna Koreja ni edina država, ki “trpi pomanjkanje” ameriške vojaške pomoči, saj so ZDA v Ukrajino preusmerile tudi v Izraelu skladiščeno orožje in strelivo. 

Turčija začela z novo vojaško operacijo na severu Sirije
 / 22. 11. 2022
Turčija je Združene države Amerike pozvala k pospešitvi dobave vojaških letal F-16. V Washingtonu sta se sestala turški in ameriški zunanji minister Mevlüt Çavuşoğlu in Antony Blinken. Posel, vreden slabih 20 milijard evrov, je bil sklenjen že leta 2021, vendar ameriški kongres od takrat prodaje še ni odobril. Kongres je v preteklosti prodajo novih letal Turčiji blokiral zaradi turškega nakupa protibalističnega sistema S-400 od Rusije. Kljub pozivom predsednika Joeja Bidna, da bi morali letala Turčiji sedaj dobaviti, kongresniki o tem niso prepričani zaradi turške blokade švedskega in finskega vstopa v Nato.

Novozelandska premierka Jacinda Ardern je napovedala, da bo najkasneje do sedmega februarja odstopila. Odstopa iz osebnih razlogov, rekoč, da nima več dovolj energije, da bi nadaljevala z delom na funkciji predsednice vlade, na naslednjih parlamentarnih volitvah, ki bodo 14. oktobra, pa ne bo kandidirala. Ardern je leta 2017 s 37 leti postala najmlajša premierka na svetu. Pred tremi leti je na splošnih volitvah njena laburistična stranka osvojila večino v novozelandskem parlamentu in tako Ardern zagotovila drugi mandat. Ardern odstopa tudi kot predsednica laburistične stranke. V nedeljo bodo tako v stranki potekale volitve za novo predsednico oziroma predsednika, ki bo vodila vlado do oktobrskih parlamentarnih volitev.

Britanski poslanci spodnjega doma parlamenta so podprli načrte vlade, da do konca leta odpravi vse preostale zakone Evropske unije, ki so še del britanske zakonodaje. Po odpravi okrog 4000 zakonskih določb bo britanska vlada morala sprejeti okoli tisoč novih zakonov, ki bi uredili zadevna področja. Poteza je naletela na več kritik. Opozicija predlaga podaljšanje roka odprave zakonov do leta 2026, s čimer naj bi želeli zaščititi pravice delavcev. Okoljevarstvene organizacije pa opozarjajo na nižanje okoljskih standardov z odpravo zakonov na primeru kakovosti vode, onesnaženosti zraka, kemikalij ali energetske učinkovitosti. Zakon mora prestati še glasovanje v zgornjem domu parlamenta. 

O stavki in protestu proti pokojninski reformi v Francij
 / 10. 12. 2019
V Franciji potekajo protesti osmih sindikatov proti predlagani pokojninski reformi. Po podatkih državnega železniškega podjetja je po Franciji odpovedana večina vlakovnih prevozov, vključno z nekaterimi mednarodnimi povezavami. Približno 20 odstotkov letov s pariškega letališča Orly je odpovedanih, letalske družbe pa opozarjajo na zamude. Vlada Élisabeth Borne bo v ponedeljek uradno predstavila predlog pokojninskega zakona, ki bo prihodnji mesec predložen parlamentu. Zaposleni bi morali po novem zakonu delati dlje, preden bi dobili pokojnino. Zakonska upokojitvena starost bi se po predlogu vlade namreč zvišala z 62 na 64 let.

Češka vlada je prestala nezaupnico, ki jo je vložila opozicija. Po 25-urni razpravi je za nezaupnico glasovalo 81 poslancev, za njen uspeh pa bi bila potrebna podpora vsaj 101. Vladna koalicija petih strank ima v 200-članskem parlamentu sicer večino 108 poslancev. Vlada Petra Fiale je tako preživela že drugo nezaupnico v svojem mandatu. Stranka nekdanjega premiera Andreja Babiša je nezaupnico vložila z obrazložitvijo, da vlada ni dovolila obravnave nekaterih vprašanj, ki jih je predlagala opozicija, gre pa tudi za del kampanje pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo potekale čez dober teden dni. Babiš se bo pomeril z nekdanjim načelnikom generalštaba vojske Petrom Pavlom.  

Svet stranke Gibanja Svoboda je za novo predsednico sveta stranke soglasno izvolil poslanko Natašo Avšič Bogovič. Mirta Koželj, ki je to funkcijo opravljala do izvolitve Avšič Bogovič, je odstopila, ker naj bi se pri pripravi zdravstvene reforme posvetila delu na mestu predsednice zdravstvenega sveta pri zdravstvenem ministru Danijelu Bešiću Loredana.

Akademskih 15

Kot smo poročali prejšnji teden, sta vlada in SVIZ, Sindikat vzgoje in izobraževanja, potrdila dogovor, ki je pomočnice vzgojiteljice povzdignil iz 22. v 26. plačni razred. Sprejeti dogovor pa burka vode med župani in županjami mestnih občin. Ti so namreč po urgentni seji Združenja mestnih občin Slovenije na vlado naslovili poziv, naj pokrije novonastale stroške, sicer bodo že naslednji mesec lahko prisiljeni dvigniti ceno vrtcev za starše otrok. Župani in županje dodajajo, da kljub temu, da so občine ustanoviteljice vrtcev in torej njihove direktne financerke, v pogajanja s SVIZ-om niso bile vključene. 

Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, v izjavi za naš radio ob tem poudarja, da bo poleg povišanja stroškov dela tudi zvišanje cen energentov in živil gotovo vplivalo na višino sredstev, ki jih občine namenjajo vrtcem, prav tako pa tudi na zvišanje cene vrtcev za starše. Cene izvajanih programov z vsemi vštetimi stroški sicer predlagajo vrtci v okviru finančnega načrta, a občine kot ustanoviteljice določijo ceno in tako razsodijo, kolikšen delež stroškov bo padel na ramena staršev.

A vse kaže, da pričakovanja županov in županij ne bodo tako gladko izpolnjena. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je komentirala, da je bila pred nekaj meseci sprejeta najvišja povprečnina doslej. Znesek, ki ga občina dobi iz državne blagajne na prebivalca, tako trenutno znaša 700 evrov, kar bi po mnenju Ajanović Hovnik moralo pokriti nove stroške plač pomočnic vzgojiteljic. 

ODPOVED: OFF je pripravil vajenec Andraž, mentoriral je Fabjan, novico Univerzitetne redakcije je prispevala Nika. 

Vir slike: https://www.flickr.com/photos/nato/46851551172

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.