OFFerendum

Aktualno-politična novica
28. 11. 2022 - 15.02
 / OFF

Venezuelska vlada in opozicija sta ob posredovanju Norveške podpisali sporazum, s katerim Organizacijo združenih narodov pozivata k odmrznitvi nekaj milijard evrov venezuelskega premoženja na računih bank v Evropi in Združenih državah Amerike. Venezuelsko premoženje na tujih računih so banke zamrznile leta 2019, v mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, s čimer je Trumpova administracija želela izvesti pritisk na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Za zmagovalca volitev se je brez legitimnosti samorazglasil Juan Guaido, ki so mu Združene države Amerike tudi omogočile dostop do bančnih računov Venezuele v Združenih državah. Po neuradnih podatkih naj bi šlo za več kot tri milijarde evrov, ki jih želijo v Venezueli porabiti za financiranje infrastrukturnih projektov. Obnovili naj bi električno omrežje, izboljšali šolsko infrastrukturo in sanirali škodo, nastalo zaradi oktobrskih poplav, ki so prizadele 17 od 23 zveznih držav. Finančno ministrstvo ZDA je hkrati dovolilo, da v državi ponovno začne delovati drugo največje ameriško naftno podjetje Chevron. V sodelovanju z venezuelskim državnim naftnim podjetjem PDVSA bodo nafto izvažali v ZDA, dobiček od prodaje pa bo namenjen odplačevanju dolga, ki ga ima Venezuela do Chevrona.

Kultiviramo pomorski sporazum med Libanonom in Izraelom
 / 28. 10. 2022
Predsednik Likúda Benjamin Netanjahu je podpisal koalicijski sporazum s skrajno desnima strankama Noam in Ocma jehudit. Stranki sta na prvonovembrskih parlamentarnih volitvah na skupni listi kandidirali še z Versko zionistično stranko. Homofobni Noam ima v knesetu enega poslanca, protiarabski Ocma jehudit pa šest. V skladu s koalicijskim dogovorom bo njihov predsednik Itamar Ben Gvir prevzel ministrstvo za nacionalno varnost. Likud ima v 120-članskem izraelskem parlamentu 32 poslancev, desni blok pa je skupaj dobil 64 poslanskih mandatov. 

O oboroženih spopadih na vzhodu Demokratične republike Kongo
 / 19. 11. 2022
Neodvisna nacionalna volilna komisija Demokratične republike Kongo je na ceremoniji v glavnem mestu Kinšasa za načrtovani datum volitev razglasila 20. december 2023. Seznam kandidatov bo potrjen najkasneje mesec dni pred tem. Obenem so predstavili ključne izzive, ki jih čakajo pri njihovi izvedbi: zahtevno logistiko transporta volilnega materiala, zdravstvene razmere zaradi ebole in covida-19 ter varnostne razmere, povezane s spopadi med državno vojsko in milico M23. Strošek izvedbe volitev v 80-milijonski srednjeafriški državi bo po oceni komisije znašal 600 milijonov evrov, pri čemer je že zagotovljenih 450 milijonov evrov proračunskih sredstev. Zamikanje glasovanj v Demokratični republiki Kongo sicer ni neobičajen pojav. Zadnje predsedniške volitve, prve v času demokratične tranzicije, so bile izvedene dve leti po prvotnem datumu, decembra 2018. Na njih je slavil Félix Tshisekedi. Oblast je prevzel od Josepha Kabile, ki je predsednikoval osemnajst let. Po trenutni ustavni ureditvi lahko kongovski predsednik opravlja največ dva petletna mandata.

Malavijska protikorupcijska komisija je aretirala podpredsednika države Saulosa Chilimo. Obtožen je prejemanja podkupnin v vrednosti 280 tisoč evrov. Ta znesek naj bi prejel za vplivanje na postopke javnih naročil, s katerimi je do sklenitve pogodb z državo pomagal dvema zasebnima podjetjema v lasti angleškega poslovneža Zunetha Sattarja, ki ga zaradi zlorab javnih sredstev preiskujejo tudi v Združenem kraljestvu. Malavijski predsednik Lazarus Chakwera je januarja zaradi obtožb o korupcijskem delovanju treh ministrov razpustil celoten kabinet, junija pa Chilimi odvzel vsa pooblastila. Ni ga odstavil, saj mu tega malavijska ustava ne dopušča. V postopkih zaradi prejemanja Sattarjevih podkupnin med marcem in oktobrom 2021 je sicer 53 javnih uslužbencev.

Avstrijski minister za notranje zadeve Gerhard Karner je Evropsko unijo pozval k uvedbi azilnih postopkov v varnih tretjih državah, sklicujoč se na modela Združenega kraljestva in Danske. Poziv je izrazil na izrednem zasedanju Sveta unije za pravosodje in notranje zadeve, na katerem so ministri razpravljali o novem akcijskem načrtu Komisije za mediteransko migrantsko pot. Tako Združeno kraljestvo kot Danska želita migrante deportirati v Ruando, kjer bi procesirali njihove prošnje za mednarodno zaščito. Državi tega sicer še ne izvajata. Na zasedanju, ki je bilo sklicano v luči spora med Italijo in Francijo glede prevzema skrbi za begunce na ladjah, so ministri pozdravili novi akcijski načrt Komisije. Načrt predvideva 580 milijonov do konca naslednjega leta za eksternalizacijo evropskih meja, torej za države, kot so Libija, Tunizija in Egipt, in njihovo preprečevanje odhodov beguncev na sredozemsko pot. Poleg tega je v načrtu boljša koordinacija pri prevzemanju skrbi za ladje z migranti. Nazadnje načrt predvideva uveljavitev prostovoljnega solidarnostnega mehanizma, po katerem naj bi manj obremenjene države članice od bolj obremenjenih prevzele prosilce za azil. Vendar prostovoljna solidarnost v tem primeru pomeni tudi, da lahko države, ki ne želijo prevzeti prosilcev za azil, namenijo več sredstev za eksternalizacijo evropskih meja.

V Avstriji se je zaradi stavke zaposlenih na Avstrijskih zveznih železnicah ustavil ves železniški promet. Sindikati so k zaustavitvi dela do polnoči pozvali po zadnjem, petem neuspešnem krogu pogajanj z upravo. Na njem so se sindikalisti zavzemali za povprečno 12-odstotni dvig plač, ki bi 50 tisoč zaposlenim zagotovil 400-evrsko povišico in tako omilil 11-odstotno inflacijo v državi. Zadnji predlog uprave ÖBB-ja je sicer predvidel 8,4-odstotno plačno povišanje, na kar pa sindikati niso pristali.

Zakaj se koalicija Roberta Goloba in opozicija SDS zavzemata, da bi glasovali zgolj 3x ZA ali 3x PROTI?
 / 23. 11. 2022
Na referendumih so volivci potrdili novele zakonov o vladi, dolgotrajni oskrbi in Radioteleviziji Slovenija. Slednji je dobil najvišjo, skoraj 63-odstotno podporo. Najmanj, dobrih 56 odstotkov volivcev, je podprlo zakon o vladi, medtem ko je zakon o dolgotrajni oskrbi prejel 62 odstotkov glasov za. Volilna udeležba je na vseh treh referendumih znašala 41,6 odstotka. Rezultate referenduma o noveli zakona o RTV komentira Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.

Izjava

Državni zbor je sprejel novelo zakona o dohodnini, ki bo ustavila zviševanje splošne olajšave pri odmeri dohodnine do leta 2025. Splošna olajšava se bo januarja namesto na 5500 evrov zvišala na 5000 evrov, zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 pa se odpravljajo. Zavezancem s skupnim dohodkom do 16 tisoč evrov se bo priznalo 2280 evrov olajšave več. Stopnja davka na dohodek v zadnjem dohodninskem razredu bo zopet 50 odstotkov namesto 45 odstotkov po zakonu vlade Janeza Janše, stopnja obdavčitve dohodka od oddajanja premoženja v najem pa 25 odstotkov. V prihodnjih dveh letih se bodo zvišali tudi zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, za 1300 evrov pa se bo zmanjšala davčna osnova od dohodka iz delovnega razmerja za vse do dopolnjenega 29. leta. Spremembe zakona na področju obdavčitve normiranih samostojnih podjetnikov je vlada do sprejema zakona močno omilila. Za vse, ki imajo letno do 50 tisoč evrov prihodkov, se tako ne spreminja nič. Za prihodke, ki presegajo 50 tisočakov letno, pa bo po novem priznanih 40 odstotkov normiranih odhodkov. 

ODPOVED: OFF je pripravila vajenka Hana, mentoriral je Fabjan.

vir naslovne fotografije: Smetnjak na twitterju

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness