Evropski in svetovni nogomet je v zadnjih štiriindvajsetih urah doživel dogodke, ki si za spremembo zaslužijo rabo obrabljenih in običajno brezpomenskih novinarskih izrazov, kot sta pretres in tektonski premik. Dvanajst izmed najprestižnejših in najbogatejših klubov, med katerimi sta na primer Real Madrid in Barcelona in angleški velikani Liverpool, Manchester in Chelsea, je ustanovilo svoje tekmovanje, Super Ligo. Ustanovitvi tekmovanja, ki smo jo sicer pričakovali že nekaj časa, je ostro nasprotovala evropska nogometna federacija UEFA in vse evropske nacionalne lige. Skupaj s svetovno nogometno organizacijo FIFA so že napovedali hude ukrepe proti sodelujočim klubom. Ti naj ne bi smeli več sodelovati v državnih nogometnih ligah, njihovi nogometaši pa ne bi smeli več nastopati na evropskih in svetovnih nogometnih prvenstvih.

Glavni razlog za ustanovitev nove lige je želja velikih klubov, da bi dobili večji delež potice sponzorskih sredstev in denarja od televizijskih prenosov. UEFA je sicer prav za danes napovedala uradno napoved prenove Lige prvakov, ki naj bi naslovila te zahteve večjih klubov. A ponudba očitno ni zadovoljila dela klubov, predvsem tistih, ki jih pestijo resne težave z dolgovi. Poleg večjega deleža zaslužkov je Super ligo namreč podprlo več mednarodnih investitorjev, predvsem ameriški J. P. Morgan.

Češka in Rusija sta v noči na ponedeljek vzajemno izgnali diplomate iz svoje države, iz vsake ambasade približno 20 uslužbencev. Izgon je del zaostrovanja napetosti med članicami Evropske povezave zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Tega so Rusi sicer že premestili v zapor z bolnišničnim oddelkom, francoski predsednik Macron pa je Rusijo opozoril, da si smrti Navalnega ne morejo privoščiti. Veliko boljše odnose pa imata Rusija in Belorusija, saj naj bi tako Putin kot beloruski predsednik Lukašenko v kratkem predstavila načrt združevanja na določenih področjih, kot sta skupni trg in skupna energetska politika.

Vrh Evropske unije je potrdil strateški načrt za večje politične in finančne investicije v Jugovzhodno Azijo. V dokumentu, ki je zrasel na zelniku Francije, Nemčije in Nizozemske, so se države EU zavezale k intenzivnejši promociji vrednot EU, kot so človekove pravice in demokracija v regiji in h krepitvi strateških partnerstev z državami, kot so Indija, Japonska in Avstralija. Vsi, ki smo v zadnjih desetletjih vsaj malo spremljali mednarodno politiko, točno vemo, kaj te besede pomenijo, a cilj dokumenta naj bojda ne bi bilo omejevanje vpliva Kitajske v regiji. Poleg omenjenega dokumenta se namreč države EU še vedno dogovarjajo za podpis investicijskega sporazuma z Ljudsko republiko, ki je bil načeloma dogovorjen konec lanskega leta.

Na Zelenortskih otokih so ta konec tedna potekale volitve, na katerih je ponovno slavilo desnosredinsko Gibanje za demokracijo aktualnega predsednika vlade Ulissesa Correie. Kot kažejo neuradni rezultati, si bo stranka za las zagotovila absolutno večino v novem zasedanju parlamenta, čeprav so izgubili štiri od štiridesetih sedežev, ki jih trenutno zasedajo. Poraz je že priznala tudi voditeljica glavne opozicijske levičarske stranke PAICV, Janira Hopffer Almada. Almada bi ob zmagi postala prva ženska na čelu te otoške afriške države, zaradi neuspeha pa je že ponudila svoj odstop z mesta voditeljice stranke. 

Policija v Bangladešu je aretirala več kot 300 pripadnikov različnih muslimanskih gibanj in političnih strank, ki naj bi bili odgovorni za val nasilja in protestov, ki jih je prejšnji teden sprožil obisk indijskega voditelja Narendra Modija v Bangladešu. Razlog za izbruh nasilja so nedavne diskriminatorne politike vladajoče indijske stranke BJP [bi-džej-pi], ki jo vodi Modi. Z njimi naj bi vlada želela načrtno otežiti pot do državljanstva vsem nehindujskim Indijcem, v največji meri muslimanom. Modi je bil v državo povabljen zaradi praznovanja obletnice neodvisnosti Bangladeša, v spopadih s policijo pa je bilo ubitih 13 protestnikov in ranjenih več sto ljudi.

Pojemo Glorio! V osmih statističnih regijah lahko od danes naprej ponovno obratujejo gostinski lokali s teraso. Kljub odprtju bodo še vedno veljale številne omejitve, terase pa bodo lahko odprte le od sedmih zjutraj do sedmih zvečer. Kljub odprtju se številni gostinci niso odločili za zagon strežbe, saj ob slabem vremenu in drugih omejitvah ne pričakujejo zadosti gostov za dobičkonosen promet. Maske boste morali nositi celoten čas obiska svoje najljubše beznice ali kavarne, razen med sedenjem za mizo. Kako bo odprtje teras vplivalo na epidemiološko sliko v državi, pa vlada še razmišlja. Na zdravje.

Še več razlogov za skupno žinganje na terasah pa ima legendarna lebdeča glava slovenske narodnozabavne glasbe Alfi Nipič. V občini Pesnica bodo namreč uredili hišo štajerske glasbe, katere glavna tema bodo ravno dosežki in viže, ki jih je slovenskemu narodu podelil Alfi. Muzej bo urejen v nekdanjem šolskem poslopju v Jarenini, blizu farne cerkve, v katerem je bil med drugim posnet tudi film Moj ata, Socialistični kulak. Občina načrtuje, da bo za 150 tisoč evrov težek projekt pridobila tudi izdatna evropska sredstva.