V petek je najvišje kanadsko sodišče razsodilo, da se štiri tisoč pripadnikom plemena Colville v ameriški zvezni državi Washington prizna, da so potomci ljudstva Sinixt. S tem odlokom so pridobili ustavne avtohtone pravice do lova na tradicionalnih območjih Kanade. Skupnost Colville se že desetletja bori, da bi se jim priznale pravice kot potomcem Sinixta, avtohtonega prebivalstva, katerega ozemlje je nekoč obsegalo Združene države Amerike in Kanado. Leta 1955 so jih razglasili za izumrle. Odločitev bi lahko vplivala še na mnoga druga avtohtona ljudstva, ki so bila prav tako označena za izumrla.

Uporniki etnične manjšine Karen so napadli in zavzeli vojaško postojanko v Mjanmaru. Spopad med narodnoosvobodilno vojsko Karen in mjanmarsko vojsko se je zgodil v mestu Thaw Le Hta, ki leži ob reki Salween, na meji s Tajsko. Od vojaškega udara prvega februarja je vojska ubila že več kot 600 civilistov. Uporniki Karen se z vojsko Mjanmara borijo že od leta 1949, prizadevajo pa si za lastno neodvisno državo.

Somalijski opozicijski borci so v ponedeljek zavzeli predele somalijske prestolnice Mogadiš. Oboroženi in na vozilih z mitraljezi naj bi blokirali ključne ceste v Mogadišu. Do tega je prišlo le dan po nasilnem spopadu med opozicijskimi borci in somalijskimi vladnimi četami zaradi predsednikove prošnje za podaljšanje mandata. Predsednik Mohamed Abdullahi Farmajo je namreč podpisal zakon o podaljšanju mandata za dodatni dve leti. V Somaliji, kjer se je pred kratkim končala desetletna državljanska vojna, se zdaj soočajo še s hudo politično krizo.

Izrael je Palestincem v Gazi zaprl dostop do morja. Po večkratnih raketnih napadih na Izrael se je tamkajšnja vlada odločila, da zapre ribolovno območje v Gazi in tako ladjam z vlečnimi mrežami prepreči, da zapustijo pristanišče. Od petka zvečer je iz območja Palestine proti Izraelu poletelo okoli 40 izstrelkov. Zaenkrat še ni znano, kdo je odgovoren, vendar izraelske oblasti predvidevajo, da je odgovorna politična stranka Hamas, ki nadzoruje Gazo. Zaostrovanje napetosti in spopadi so se začeli ob začetku muslimanskega postnega meseca Ramazan. Izraelska kopenska, zračna in morska blokada Gaze traja že od leta 2007.

V Turčiji se je začelo sojenje proti več kot 100 poslancem kurdske Ljudske demokratične stranke. Primer je odprt že od leta 2014, ko so bili v več krajih v Turčiji množični protesti zaradi neukrepanja turške vlade glede sirskega mesta Kobani, ki ga oblega Islamska država. Na demonstracijah je bilo ubitih 37 ljudi. Obtožencem grozi približno 30 kazenskih obtožb, med katere sodijo tudi poskus umora, širjenje teroristične propagande in spodbujanje nasilja nad Turki. Tožilstvo za 38 obtoženih zahteva dosmrtne zaporne kazni.

Romunija se je v podporo Češki - potem ko je ta ruske vohune obtožila vpletenosti v eksplozijo v skladišču streliva - odločila izgnati ruskega vojaškega atašeja. Za izgon so se odločile tudi druge članice zveze NATO: Slovaška, Estonija, Latvija in Litva, ki bodo skupaj izgnale sedem ruskih diplomatov. Skupini izgnanih tujih diplomatov iz Rusije sta se zdaj pridružila še ukrajinski ter italijanski diplomat. Rusko zunanje ministrstvo je namreč sporočilo, da bo ukrajinski diplomat zaradi neprijaznih dejanj ukrajinske vlade označen za “persono non grata”. Italijanski mornariški ataše pa ima na voljo 24 ur, da zapusti državo. Rusija se je za to potezo odločila, ker je italijanska vlada marca zaradi vohunske afere odstranila dva ruska predstavnika v Rimu.

Slovenija danes obeležuje osemdeseto obletnico dneva upora proti okupatorju. Današnja državna proslava bo potekala na Mali gori nad Ribnico, slavnostni govornik bo minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, udeležila se ga bosta tudi predsednik republike Borut Pahor in predsednik vlade Janez Janša. Ustanovni sestanek OF se je vršil zadnje dni aprila 1941, 14 dni po kapitulaciji Jugoslavije, v Vidmarjevi vili v Ljubljani. Prvotno ime se je glasilo Protiimperialistična fronta, kasneje tudi Dan Osvobodilne fronte. Osvobodilna fronta je bila antifašistična organizacija, ki se je borila proti okupatorjem in domačim kvizlingom. 

Končuje se gradnja novega terminala na brniškem letališču. Prva letala naj bi z novega terminala odletela že v začetku julija. Po besedah vodje korporativnega komuniciranja v Fraportu Slovenija, Brigite Zorec, so v objektu že nameščeni varnostni sistem, razsvetljava in pohištvo, pa tudi računalniška oprema in avdiosistem. Na terminalu bo tudi komercialna gostinska in trgovinska ponudba. Turistične agencije so do sedaj napovedale že sedem čarterskih letov; prevozniki svojih letov ne odpovedujejo, zato so na letališču precej optimistični. Z Brnika dnevno povprečno odletita le dve letali na dan, kar je manj kot z letališča v Prištini ali Tuzli. 

OFF je pripravila Nicol pod mentorstvom Matije.