9. 3. 2017 – 15.00

Osumljenim terorizma OFF

Audio file

Nevladna organizacija Earth Rights International je v imenu kmetov iz Hondurasa vložila tožbo proti Svetovni banki na ameriškem zveznem sodišču v okrožju Washington DC. Več kot 1200 kmetov zahteva odškodnino od Svetovne banke, ker je od leta 2009 financirala pridelavo palmovega olja in sodelovala pri dobičku zasebne korporacije Dinant. Obtožujejo jo soodgovornosti pri napadih na kmete in njihova zemljišča s strani zasebnih varnostnih služb korporacije, ki ima na severu Hondurasa obsežne plantaže za pridelavo palmovega olja. Ozemeljski konflikti korporacije z lokalnimi kmeti se vlečejo že desetletja, pritožba na ameriško zvezno sodišče pa je sledila neuspešnim protestom kmetov in zavrnjenim pritožbam na sodiščih v Hondurasu ter neučinkovitosti notranjega pritožbenega oddelka Svetovne banke.

Italija je v predlogu proračuna za leto 2017 uvedla enotno pavšalno obdavčitev 100 tisoč evrov letno na vse prihodke za tujce, ki se kot davčni rezidenti v Italiji prijavijo na novo. Enotna obdavčitev bo veljala največ 15 let, prošnjo zanjo pa bo potrebno obnavljati vsako leto. Ugodna obdavčitev, ki jo med drugim poznajo tudi v Veliki Britaniji in Španiji, se nanaša na tujce, ki v Italiji preživijo najmanj šest mesecev na leto in so v preteklih desetih letih živeli v tujini vsaj devet let. Iz pavšalne obdavčitve pa so prvih pet let izvzeti kapitalski dobički finančnih holdingov.

Evropsko sodišče za človekove pravice je potrdilo pravico Velike Britanije, da osumljencem terorizma odvzame državljanstvo in jim s tem razveljavi britanski potni list, tudi če se nahajajo v tujini. S tem je zavrnilo pritožbo bivšega britanskega državljana sudanske narodnosti, ki je odvzemu državljanstva iz leta 2010 ugovarjal na podlagi pravice do zasebnosti in družinskega življenja. Takih posameznikov, ki jim je Velika Britanija zaradi suma potovanja v države, kjer se nahajajo različne teroristične združbe, odvzela državljanstvo, je do sedaj 33. Razsodba se nanaša na državljansko zakonodajo iz leta 1981, razširjeno pod premierko Thereso May leta 2014, ki notranjemu ministru z odločbo omogoča izredni odvzem državljanstva osumljenim terorizma. Ista zakonodaja sicer omogoča odvzem državljanstva tudi tistim posameznikom, ki jim grozi, da bodo v tem primeru ostali brez vsakega državljanstva.

Izraelski Kneset je v prvem branju sprejel predloga amandmajev k tako imenovanem muezinskem zakonu, ki omejujeta klice k molitvi, predvsem muslimanske. Prvi amandma omejuje uporabo zvočnikov v nočnih urah na vseh verskih krajih. Drugi amandma pa omejuje klice k molitvi tudi podnevi, v kolikor bi bili zvočniki domnevno preglasni. Predvidena kazen za vsakokratno kršitev amandmajev je 2500 evrov. Zakon bo veljal tudi v zasedenem vzhodnem Jeruzalemu z izjemo tretjega najsvetejšega muslimanskega kraja, mošeje Al-Aksa. Kabinet izraelskega premierja Benjamina Netanyahuja je osnutek sprejel novembra 2016. Arabska združena lista opozarja, da Kneset nikdar ni omejeval izvajanja judovskih verskih obredov. Zakon bo moral pred dokončnim sprejetjem prestati še tri branja v Knesetu.

Združene države Amerike v Sirijo pošiljajo 400 dodatnih marincev. V pripravah na stopnjevanje obleganja Rake, prestolnice Islamske države, se bodo nove topniške sile začasno pridružile 500 vojakom specialnih sil, ki tam služijo na stalni misiji. Po omejitvah iz časa Obamove administracije imajo ZDA namreč uradno na stalni misiji v Siriji lahko samo 503 vojake. Topništvo se bo namestilo 32 kilometrov od bojne linije pred Rako.

Inštitut za druga vprašanja Danes je nov dan je Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nüssdorfer izročil peticijo za vlogo pobude za oceno ustavnosti in zakonitosti Zakona o tujcih. S peticijo, ki jo je podpisalo več kot 1300 državljanov, želijo predvsem spodbuditi javno razpravo o zakonu. Vlasta Nüssdorfer izjav glede peticije in zakona ne želi dajati. Danes naj bi sicer objavila izjavo za medije.

Več o namenu peticije in njenih rezultatih pove Žiga Vrtačič:

Izjava

OFF sta pripravila vajenec Martin in Neja.

Novice s Štajerske

Vlada RS je prerazporedila pravice porabe iz tekoče proračunske rezerve. S tem je zagotovila 3,6 milijona evrov sredstev za vzpostavitev nove proizvodne cone Hoče-Slivnica, v neposredni bližini Maribora, kjer ima namen ličarsko proizvodnjo postaviti avtomobilski velikan Magna Steyr. Omenjeni ukrep je le zadnji v nizu ukrepov namenjenih lajšanju poti Magni na slovenska tla. Novembra lanskega leta je na primer vlada sprejela predlog zakona, po katerem bi bilo mogoče morebitne ne-sodelujoče pri prodaji 100 hektarjev velikega zemljišča razlastiti ali jim poiskati ustrezno nadomestno zemljišče. V ta namen je v ponedeljek tudi pozvala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da le-ta upravičencem, ki se preživljajo s kmetijsko dejavnostjo, na njihov predlog proda ali odda kmetijska zemljišča, ki so v njegovem upravljanju. Nova cona bo strateško umeščena med industrijsko cono Hoče in letališče Edvarda Rusjana Maribor, v neposredni bližini avtocestnega križa evropskih prometnih koridorjev, ki povezujejo Dunaj, Budimpešto, Zagreb in Ljubljano. Delovno mesto bi naj v obratu našlo med 1000 in 3000 ljudi.

Nekateri projekt gredo z roko v roki...

Letališče Edvarda Rusjana je le dobilo dolgoročnega najemnika. To je postal dosedanji obratovalec, zasebno podjetje Aerodrom Maribor v imenu katerega je pogodbo z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem, podpisal Boris Bobek. Pogodbo so z državo podpisali za obdobje 15 let. Sprva ni bilo načrtovano, da se podpisa udeleži Pang Siu Yin, direktor podjetja SHS Aviation, ki pa je lastnik Aerodrom Maribor. Yin je po podpisu pogodbe v Kazinski dvorani v SNG Maribor predstavil dolgoročno strategijo upravljanja letališča. Pred občistvom se mu je pridružil tudi župan MOM Andrej Fištravec, ki je predstavitev tudi sklical, čeprav občina formalno nima vloge pri investiciji Aerodroma Maribor. Tudi komentiranje novinarjem po podpisu pogodbe so prevzeli predstavniki občine. Po nekaterih podatkih bi naj investitorje s Kitajske pripeljal svetovalec župana Marko Kovačič, ki je zato na Kitajsko potoval vsaj petkrat.

Štajerske novice je pripravil Marko Vidic.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.