Normalizacija in otoplitev odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike, ki se na veliko napoveduje v zadnjem času, vendarle ne utegne potekati tako idilično in brezpogojno, kot se prikazuje. Na to je na vrhu Skupnosti latinoameriških in karibskih držav v Kostariki namignil kubanski predsednik Raul Castro, ki je od ZDA odločno zahteval, da pred normalizacijo odnosov Kubi vrnejo zemljišče v Guantanmu. Kot je poudaril kubanski predsednik, je vrnitev zemljišča, na katerem trenutno leži v zapor za teroristične osumljence preoblikovano ameriško vojaško oporišče, pogoj za vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama in začetek normalizacije odnosov. ZDA ozemlje sicer zasedajo od leta 1903, ko so jim ga v najem dale takratne kubanske oblasti.



Raul Castro je ob tem v Kostariki Združene države Amerike pozval tudi, naj Kubo odstranijo s seznama držav, ki podpirajo teroriste, proti njej ukinejo trgovinski embargo, za nedopustno pa je označil vsakršno nadaljnjo ameriško vpletanje v kubanske notranje zadeve. Castro je pri tem mislil predvsem na ameriško podpiranje kubanske opozicije, s katero se je med nedavnim obiskom države sestala tudi pomočnica ameriškega državnega sekretarja Roberta Jacobson.

S Kube na Madagskar. Prebivalstvo otoka se od lanskega novembra sooča s širjenjem kuge, ki jo raznašajo podgane, na človeka pa prenašajo uši. Ker je pretekli konec tedna otok doletelo eno od hujših neurij v zadnjih desetletjih in uničilo pomemben del infrastrukture, je zdravje prebivalstva še bolj ogroženo, predsednik vlade Jean Ravelonarivo je mednarodno skupnost že zaprosil za finančno pomoč v boju proti kugi in kobilicam. Slednje so v zadnjih dveh letih uničile dobršen del pridelka navkljub uporabi pesticidov v vrednosti slabih 30 milijonov dolarjev. Strokovnjaki ocenjujejo, da je potrebna takojšnja razpršitev pesticidov v vrednosti desetih milijonov dolarjev, sicer bo pridelek manjši za približno 40 odstotkov.

Z otoka pa na afriško celino, kjer se nahaja naša sodelavka Anuša Pisanec, ki se nam javlja s svežim dogajanjem v Nigeriji.

izjava

Zgodovinski preobrat v Grčiji mehča tudi tako trdne ideološke zakonitosti, kot je odnos do privatne lastnine. Napoved vladajoče Sirize o zaustaviti privatizacijskega procesa v Grčiji je tako, da bi zaščitilo domača podjetja, v proteste primorala celo trgovsko ministrstvo Ljudske republike Kitajske. Peking je zaskrbljen predvsem zaradi namere nove grške vlade, da ustavi tudi prodajo 67 odstotnega lastniškega deleža pristanišča v Pireju, za katerega je med drugimi interes pokazala tudi kitajska skupina Cosco.

Cosco je za modernizacijo kontejnerskih terminalov v Pireju že namenil 320 milijonov Evrov, kitajsko ministrstvo za trgovino pa je zato napovedalo, da bo vlado Aleksisa Ciprasa opozorila na ščitenje pravic in interesov kitajskih podjetij v Grčiji. Na napovedane protiprivatizacijske ukrepe grške vlade so se žolčno odzvali tudi kitajski mediji, ki so Ciprasa primerjali z mitološkim likom Faetonom, ki si od boga Sonca Helija izposodi sončni voz. Ker pa ga ne zna upravljati, mu pobegnejo konji, s tem pa ogrozi celotno Zemljo.

Poslabšanje gospodarskih razmer sili v varčevanje tudi mogočno Rusijo. Tamkajšnja vlada je predstavila sveženj protikriznih ukrepov, ki za letos predvidevajo rezanje vseh proračunskih izdatkov v skupni višini 35 milijard dolarjev. Zaradi zmanjšanja predvidenih prihodkov namerava ruska vlada vse proračunske izdatke znižati v višini 10 odstotkov, posegati zaenkrat ne namerava edinole v pokojnine in socialne izdatke, nedotaknjen pa ostaja, kot se za čas oživljene hladnovojne retorike spodobi, tudi proračun za obrambo. Vlada namerava ob tem dokapitalizirati državne banke in s tem pomagati nekaterim državnim podjetjem, ki so se znašla v težavah. Gospodarski kazalci so v Rusiji začeli padati tudi zaradi sankcij Evropske unije, ki pa danes v Bruslju razglablja o novih ukrepih proti državi, ki utegnejo situacijo še poslabšati.

Če vam v prepolnih žepih v napoto hodi najmanj nekaj 100 evrov viška in ste ljubitelji nekdanjih ponosov slovenske prehrambene industrije, potem lahko še danes postanete lastnik blagovnih znamk kot so Kekec pašteta, Kraljica mortadela Gorica, Pomurka in Mip. Slednje so na voljo na dražbi družbe Mip DML, ki se je znašla v stečaju, nekaj sredstev pa želi pridobiti tudi s prodajo blagovnih znamk.

A velja pohiteti, zanimanje zanje je precejšnje, do včeraj popoldne je bilo namreč za nakup ene ali več znamk vplačanih že 16 varščin. Največje zanimanje velja za blagovno znamko “Kekec pašteta”, pri kateri ima sicer predkupno pravico družba 8 iz Murske Sobote. Kekčeva pašteta se ponaša tudi z najvišjo izklicno ceno, zanjo bi rada družba Mip DML prejela najmanj 100.000 evrov, medtem recimo znamko Pomurka v začetni ceni ocenjujejo na 50 evrov.

Vladi je naposled uspelo doseči dogovor z Zvezo  Združenjem občin Slovenije in Skupnostjo občin Slovenije glede državnih sredstev za delovanje občin v letošnjem letu. Potem ko se strani, kot je znano, dolgo časa niso uspele zediniti glede višine letošnje povprečnine, so na koncu vendarle našle kompromis. V skladu z dogovorom bo povprečnina v prvem polletju znašala 525 evrov, v drugem polletju pa dobrih 500 evrov. V preteklem letu je povprečnina za občine znašala 535 evrov. Vlada se je ob tem zavezala, da bo do konca junija sprejela potrebne sistemske in zakonske ukrepe za nižanje stroškov delovanja občin v višini 22,8 milijona evrov, saj slednje tarnajo, da z zdajšnjo povprečnino težko shajajo. Dogovor z vlado komentira predsednik Združenja občin Slovenije, Robert Smrdelj.  

izjava