Oblasti Združenih arabskih emiratov so potrdile, da se je v nedeljo pobegli afganistanski predsednik Ašraf Gani z družino zatekel v njihovo državo. Kot so sporočili s tamkajšnjega ministrstva za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje, so Ganijevo družino sprejeli iz humanitarnih razlogov, potem ko je ta po talibskem zavzetju Kabula v nedeljo pobegnil iz Afganistana, da bi, kot je zapisal na Facebooku, preprečil prelivanje krvi v državi in uničenje prestolnice. Kam je odšel, Gani ni pojasnil, zato se je v medijih ugibalo, da se je zatekel v Tadžikistan, Uzbekistan, Oman ali Združene arabske emirate. 

Pot iz države pa v strahu pred novim režimom še naprej iščejo številni Afganistanci, pa tudi preostali predstavniki mednarodnih sil. Po tem, ko je od nedelje po navedbah predstavnika zahodnih varnostnih sil z njega odletelo 8.000 ljudi, kabulsko letališče še naprej ostaja oblegano. Varuje ga 4.500 ameriških vojakov, očividci pa poročajo, da talibi, ki nadzorujejo poti do letališča, kljub drugačnim obljubam ljudem preprečujejo odhod. Vse bolj neprehodne pa so tudi kopenske poti – Pakistan je že pred talibskim zavzetjem Kabula zaprl meje z Afganistanom, kasneje pa njihov prehod močno omejil. V Afganistanu sicer poteka dan neodvisnosti, med praznovanji v Asadabadu in Jalalabadu pa je izbruhnilo oboroženo nasilje talibov, v katerem je bilo ubitih več ljudi. 

Mednarodna skupnost ostaja osredotočena na evakuacijo svojih predstavnikov izpod Hindukuša. Ameriški predsednik Joe Biden je po številnih kritikah napovedal, da bo ameriška vojska v Afganistanu vztrajala, dokler ne bodo evakuirani vsi ameriški državljani in njihovi zavezniki, če bo treba, tudi po 31. avgustu – to je sicer datum, določen za dokončen ameriški umik. V državi je po Bidnovih besedah od 10 do 15 tisoč ameriških državljanov in od 50 do 60 tisoč ameriških zaveznikov. Slovenija je v tem kontekstu pripravljena sprejeti do pet afganistanskih sodelavcev Evropske unije, ta hip pa naj bi reševala dva sodelavca Slovenske vojske z družinama. Od petih slovenskih državljanov, kolikor jih je bilo v Afganistanu prejšnji teden, se je štirim že uspelo umakniti iz države, eden pa se je odločil ostati. 

Kubanske oblasti z odlokom zaostrujejo nadzor nad uporabo družbenih omrežij in interneta. Ta med drugim kriminalizira spodbujanje k spremembi ustavnega reda in mobilizaciji, internetnim ponudnikom pa nalaga, da ob širjenju lažnih novic in vsebin, ki škodijo ugledu države, uporabnikom omejijo dostop do interneta. Ukrep prihaja približno mesec dni po vzniku kubanskih protivladnih protestov, v katerih so – podobno kot drugod v zadnjem desetletju – pomembno vlogo odigrala družbena omrežja in splet. Protestniki, ki so se sprva zbrali v manjšem mestu San Antonio de Los Baños, so se organizirali na spletnih forumih, demonstracije pa so se po državi razširile, potem ko je dogajanje na ulicah dobilo odmev na družbenih omrežjih. Kritiki predpisa so si tako edini, da je njegov glavni motiv zajezitev protestov. 

Notranji ministri držav članic Evropske unije so se na izrednem zasedanju po torkovem incidentu na litovsko-beloruski meji strinjali, da v države, ki se soočajo s povečanimi migracijami iz Belorusije, pošljejo dodatne strokovnjake in potrebno tehnično opremo. Ob tem so Evropsko unijo pozvali k dodatni finančni pomoči in se zavzeli za krepitev nadzora na zunanji meji. Poljska, Latvija in predvsem Litva se v zadnjem času srečujejo s prihodom večjega števila sirskih, iraških in afganistanskih migrantov iz Belorusije, kar je posledica politike beloruskih oblasti. Te namreč z omogočanjem migracij odgovarjajo na podporo, ki jo Evropska unija izkazuje protivladnim protestom. V Litvo je letos do popolnega zaprtja meje z Belorusijo prišlo več tisoč migrantov, v torek pa je na njeno ozemlje zato, da bi omogočili nove migracije, vdrlo tudi 12 beloruskih specialev.

Predstavniki Ministrstva za izobraževanje so na sestanku z ravnatelji in drugimi deležniki za prihajajoče šolsko leto predlagali pouk po modelu B, torej, da šolajoči prisostvujejo pouku v šolah*, glede uveljavljanja pogoja PCT za zajezitev širitve novega koronavirusa pa predlagajo samotestiranje za necepljene šolnike. Poleg osnovnošolcev zadnjega triletja in dijakov bi se lahko trikrat na teden samotestirali tudi učitelji, kar pa mora potrditi še vladna svetovalna skupina za covid-19. Stroške testov bi nosili delodajalci, medtem ko bi bili za dijake brezplačni. Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije Branimir Štrukelj, ki je nasprotoval testiranju necepljenih šolnikov na lastne stroške in se zavzemal za samotestiranje, ocenjuje, da je to edina pozitivna točka včerajšnjih predlogov ministrstva, še vedno pa ostaja precej odprtih vprašanj.

izjava

Premier Janez Janša pa je ob dogajanju v zvezi s šolniki pripomnil, da bo testiranje od 23. avgusta plačljivo za vse razen za izvajalce oziroma zaposlene v dejavnostih, v katerih je pogoj PCT predpisan z odloki. Če bo uvedeno samotestiranje, pa bo tudi to veljalo za vse in ne samo za šolnike.  

Sledeč evropski uredbi in z debelo enomesečno zamudo – rok se je namreč iztekel 3. julija – je vlada na dopisni seji prepovedala prodajo številnih plastičnih izdelkov. Med drugim v promet ne bo več dovoljeno dajati plastičnega pribora, krožnikov, posodic, lončkov, slamic, vatiranih palčk, mešalnikov za pijače ter palčk in držal za balone. Uredba predpisuje tudi  označevanje nekaterih plastičnih produktov za enkratno uporabo in njihovo embalažo. Označeni bodo morali biti higienski vložki, tamponi, aplikatorji za tampone, vlažilni robčki, lončki za pijačo in tobačni izdelki s filtri.      

______________

*dopolnjeno.