Po množičnih protestih v Kazahstanu je predsednik Kasim Žomart-Tokajev odstavil dva namestnika nekdanjega vodje obveščevalne službe Karima Masimova , ki so ga obsodili zaradi sumov izdaje. Masimova so konec tedna aretirali. Protesti so medtem zamrli, ruske vojaške enote pa so vrnile nadzor v roke kazhastanske vlade. Do zdaj je bilo aretiranih skoraj 8 tisoč ljudi, predsednik pa trdi, da so bili nemiri poskus državnega udara. Vojska sicer nikoli ne bi streljala na mirne protestnike. V nedeljo pa so protestniki v Kijevu, ki so se sicer zbrali v bran ohranitvi ukrajinske demokracije, izobesili tudi kazahstanske zastave z geslom, naj rečejo ne Putinu.

Pakistanska vlada se je z odborom Mednarodnega denarnega sklada sporazumela o preložitvi dogovorov o reviziji 6 milijard evrov vrednega finančnega paketa, ki ga je država sprejela julija 2019. Pakistanski parlament namreč še ni sprejel varčevalnega programa, ki ga zahteva sklad. Ukrepom, ki jih zagovarja predsednik Imran Khan, nasprotuje parlamentarna opozicija, ki meni, da bi lahko dodatno zvišali inflacijo in povečali nacionalni trgovinski primanjkljaj.

Izplačevanje paketa se je ustavilo na začetku tega leta, saj država ni izpolnjevala potrebnih pogojev. Eden od teh je bilo sprejetje zakona, ki bi ga podprla parlamentarna večina in bi umaknil davčne subvencije, zvišal naftne dajatve in energetske tarife ter revidiral finance v višini 1,5 milijarde evrov, ki jih je Pakistan prejel aprila 2020 kot pomoč za boj proti epidemiji. Državna banka je sicer opozorila, da bi takšno povečanje proračunskega primanjkljaja lahko še poslabšalo inflacijo, s tem pa tudi finančno okrevanje. Pakistan se sicer sooča z že dlje časa trajajočim trgovinskim primanjkljajem in izplačevanjem svojih dolgov ter obveznosti v tujini, kar viša inflacijo in peha državo v splošno odvisnost od dolarja. 

Sodišče pod oblastjo vojaške hunte v Mjanmaru je izgnano voditeljico Aung San Su Či obsodilo na dodatna štiri leta zapora, saj so jo spoznali za krivo spodbujanja nemirov in kršenja koronavirusne zakonodaje. Potezo so obsodili aktivisti organizacije Human Rights Watch in direktorica odbora za človekove pravice Združenih narodov Michelle Bachelet, ki so obsodbo označili za lažno in politično motivirano. Vojska je v Mjanmaru prevzela oblast lani februarja, potem ko je Su Čijina Demokratska liga zmagala na volitvah novembra 2020. Mjanmar ima sicer dolgo zgodovino vojaških udarov, ki se vrstijo vse od leta 1962, ko je oblast prevzela »socialistična« stranka pod trdo roko vojaškega poveljnika Ne Wina. 

Ker je začasna vojaška vlada v Maliju prestavila državne volitve na leto 2025, je državi Ekonomska skupnost zahodnoafriških držav kot sankcije določila zaprtje kopenskih in zračnih meja, zamrznila njeno premoženje in suspendirala vse nenujne finančne transakcije. V odgovor je Mali iz sosednjih držav, ki so del skupnosti, umaknil svoje veleposlanike in diplomate ter sankcije označil za nelegitimne. Državo od vojaškega udara avgusta 2020 vodi polkovnik Assimi Goita, ki je v strahu pred sankcijami razpisal volitve že februarja lani, a je po treh mesecih z oblasti izrinil začasno izvoljeno vlado. Malijsko glavno mesto Bamako je Ekonomsko skupnost zahodnoafriških držav obsodilo, da deluje v interesu zunajregionalnih sil, kot je Francija.  

Na ponovljenih guvernerskih volitvah v venezuelski zvezni državi Barinas je slavil kandidat opozicije Sergio Garrido. Premagal je kandidata vladajoče Združene socialistične stranke in nekdanjega podpredsednika države Jorgeja Arreaza. Barinas je zvezna država, iz katere prihaja nekdanji venezuelski predsednik Hugo Chavez. Chavezovi oče in bratje so v preteklosti večkrat kandidirali in zmagali na guvernerskih volitvah in tudi tokratni kandidat vladajoče stranke je bil njegov zet. Volitve bi morale potekati že novembra, tako kot v drugih delih države, a je v Barinasu okrožno sodišče volitve razveljavilo. 

Ljubljansko okrožno sodišče je v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča v okolici Plečnikovega stadiona, ki so ga prebivalci naselja Fond sprožili leta 2009, zemljišče dodelilo naselju. S projektom Bežigrajski športni park, ki ga je načrtoval poslovnež Joc Pečečnik skupaj z Mestno občino Ljubljana, bi na tem območju pod taktirko berlinskega biroja GMP zrasli hotel, športna klinika in trgovina ter šestnadstropna podzemna parkirna hiša. Marca lani je ministrstvo za okolje in prostor zavrnilo izdajo gradbenega dovoljenja za projekt na območju Plečnikovega stadiona, a je nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben vložil pritožbo na upravno sodišče glede odločitev ministrstva v integralnem postopku. V imenu Koordinacijskega odbora stanovalcev Fondovih hiš je odločitev Ljubljanskega okrožnega sodišča pozdravila Karmen Stariha, ki meni, da Fondovi vrtovi predstavljajo posebno krajinskoarhitekturno dediščino Ljubljane in Slovenije.

Izjava

V Izoli so na referendumu zavrnili občinski prostorski načrt, ki ga je občina sprejela julija. Po neuradnih rezultatih je glasovalo proti kar 72 odstotkov volivcev. Pobudo za referendum je dala civilna iniciativa Gibanje za Izolo, v kateri so menili, da gre za pretirano pozidavo mesta. Načrt naj bi namreč predvideval gradnjo na ozemljih kmetov. Prav tako volilni komisiji očitajo pristranskost, saj naj bi  onemogočala udeležbo na sestanku z zaupniki za nadzor poteka glasovanja. Na občini pa pojasnjujejo, da je na sestanku potekalo uvajanje predsednikov in namestnikov volilnih odborov, ki so referendum kasneje tudi izvedli. Zato udeležba drugih ni bila zaželena. V kampanjo se je kot zagovornica prostorskega načrta vključila tudi civilna iniciativa Skupaj za Izolo. Po njihovo bi nova gradnja prinesla več garaž in stanovanj, kar pa bi koristilo Izoli. 

OFF so pripravili Lucija, Gal, Matej.