Blok mednarodnih novic začenjamo na južnih obalah Sredozemskega morja. Libijska salafistična skupina  Ansar al-Šaria je razglasila svojo razpustitev. Objava razpada skupine sledi dalj časa trajajočim spopadom z vojaki, ki so potekali pod vodstvom generala Kalife Haftarja, ki sicer ne priznava oblasti vlade narodne enotnosti. Haftar je v začetku meseca začel z intenzivnejšimi spopadi na zadnji dve oporišči vojakov skupine Ansar al-Šaria v mestu Bengazi. Skupina kot razlog svojega razpada navaja preveliko število žrtev znotraj svojih vrst. Združene države Amerike dotično skupino sicer obtožujejo odgovornosti za napad na njihovo veleposlaništvo leta 2012, v katerem je umrl tudi ameriški veleposlanik Christopher Stevens. Konec pomladi leta 2014 je Ansar al-Šaria v zavezništvu z drugimi skupinami proti generalu Haftarju začela protiofenzivo, proti koncu istega leta pa je bil v napadu ubit njen vodja Mohamed al-Zahawi. Po smrti ustanovitelja al-Zahawija naj bi večina njenih članov prebegnila v vrste Islamske države, skupina pa je ostala močno oslabljena.

Egiptovske vojaške sile so izvedle več zračnih napadov na vadbena oporišča v bližini libijskega mesta Derna, kjer naj  bi se urili odgovorni za petkov napad na koptske kristjane v egiptovskem mestu Minja. Petkov letalski napad se je zgodil zgolj nekaj ur po napadu v Egiptu, ponovno pa so egiptovska letala obstreljevanje izvedla v jutranjih urah današnjega dne. Egiptovsko zunanje ministrstvo je letalsko intervencijo v Libji pred Varnostnim svetom Združenim narodov upravičilo kot dejanje samoobrambe. Za Egipt takšno letalsko posredovanje v sosednji Libiji ni bilo prvo, podporo pa nudijo tudi generalu Kalifi Haftarju.

V maroškem mestu Al-Hoceima, ki leži na severu države, je policija po protestih v petek in soboto aretirala 20 ljudi. V javni izjavi je maroški generalni tožilec pridržanja upravičil z navedbo, da naj bi aretirani, citiramo, “pridobili denarno in logistično pomoč za namene izvajanja propagande, ki spodkopava celovitost Kraljestva in spodbija zvestobo državljanov do maroške države in njenih institucij.” Včeraj zvečer je v mestu potekal že tretji zaporedni protest povod zanje pa je bil nalog za aretacijo aktivista Naserja Zefzafija. Za slednjim je bila namreč v petek izdana obtožnica zaradi prekinitve verskega obreda, kar se lahko kaznuje tudi z zaporno kaznijo. Zefzafi, ki velja za vodjo protestniškega gibanja Al-Hirak al-Šabi, je namreč prekinil imamovo molitev in prisostvujoče v mošeji nagovoril z besedami, usmerjenimi proti trenutni oblasti. Zefzafi je iz mesta pobegnil, svoje podpornike pa je že nagovoril z videonagovorom. V mestu Al-Hoceima že od oktobra lani potekajo redni protesti z zahtevami po izboljšanju socialnih razmer in proti korupciji v regiji. Spomnimo, da je takrat v poskusu rešitve svojega ulova umrl ribič, katerega ribe je policija zasegla in odvrgla v smetarski tovornjak.

Posebni odposlanik Združenih narodov Espen Barth Eide je prekinil mediacijo v pogajanjih glede združitve Cipra, posledično pa so ponovno propadli tudi pogovori med obema stranema. Kot razlog za končanje svoje naloge je odposlanik navedel manko skupnih stališč. Spomnimo, da so upi po dogovoru narasli po konferenci v Ženevi, ki je potekala v začetku tega leta. Toda pogajanja so se končala zaradi nestrinjanja glede prisotnosti turških vojakov na otoku. Predstavniki južne oziroma grške strani so namreč zahtevali, da iz otoka postopno odide 30.000 vojakov, Ankara pa se odpove pravici do intervencije na otok. Za državljane severne strani Cipra je turška stran zahtevala polnopravne pravice, ki izhajajo iz članstva v Evropski uniji. Odnosi so se dodatno zapletli, ko je vlada južne strani naznanila začetk preiskovanja morskega dna okoli otoka, da bi našli zemeljski plin in nafto. Predstavniki obeh strani sicer zatrjujejo, da pogovori niso končani, vendar kljub temu ni znano, kakšen naj bil njihov nadaljnji potek.

Bolgarska agencija za begunce je predstavila osnutek odloka za postavitev štirih con, ki bi omejile gibanje prosilcev za azil. S tem bi jim onemogočili odhod iz cone, v kateri so se registrirali, pred zaključkom postopka obravnave njihove prošnje pa bi jim onemogočili tudi prehajanje iz določenega območja v drugo. Bolgarske oblasti ukrep utemeljujejo z učinkovitejšim nadzorom, sklicujejo pa se tudi na varnostne razmere v Evropi. Pridržanje je bilo do sedaj mogoče le v primeru prosilcev za azil, ki so bili pred deportacijo. V začetku marca je Madžarska prav tako sprejela ukrep, ki omejuje gibanje prosilcev za azil zgolj znotraj ograjenih kontejnerskih taborišč ob meji s Srbijo. S podobnimi ukrepi pa se spogledujejo tudi na Poljskem.

Mandatar za sestavo nove makedonske vlade in predsednik socialdemokratske stranke SDSM Zoran Zaev je javnosti predstavil imena kandidatov za ministrske položaje. Vlada bo imela 25 ministrov, od tega jih bo 16 iz vrst socialdemokratov, 6 ministrov ob iz albanske DUI, trije pa iz Zvezništva za Albance. Socialdemokratska SDSM bo imela večino pomembnejših ministrstev, podpredsednica stranke Radmila Šekerinska bo postala obrambna ministrica, na čelo notranjega ministrstva pa stopa generalni sekretar stranke Oliver Spasovski. V SDSM bodo prevzeli tudi finančno ministrstvo, ministrstvo za izobraževanje, ministrstvo za delo in javne politike ter med drugim še ministrstvi za transport in kulturo.

V albanski stranki DUI bodo prevzeli gospodarsko, pravosodno in okoljsko ministrstvo, prav tako pa bosta njena člana zadolžena za pridobivanje tujih investitorjev in približevanje članstvu v Evropski uniji. Druga albanska stranka v vladi, Zavezništvo za Albance, bo prevzela zdravstveno ministrstvo in ministrstvo za lokalno upravo. Novo makedonsko vlado bodo poslanci predvidoma izglasovali ta teden, skupaj z dvema albanskima strankama ima namreč koalicija 62 od 120ih glasov v makedonskem parlamentu. Besa, tretja od albanskih strank v parlamentu, v vladi ne bo sodelovala, so pa njeni predstavniki napovedali, da bodo vlado na glasovanju podprli.