16. 8. 2018 – 15.00

Počitnice na OFF

Audio file

Od danes si lahko po enomesečnem premoru ponovno privoščite subvencioniran študentski obrok. Vrnili so se boni. V ustaljene tirnice se po enem mesecu vrača tudi delo sodišč. Počitnic je konec. Poslušate dnevnoinformativni program OFF.

Po torkovem zrušenju avtocestnega mostu v Genovi so italijanske oblasti tamkajšnji deželi Liguriji namenile pet milijonov sredstev za nujno pomoč. Vlada je za omenjeno deželo razglasila 12-mesečne izredne razmere, glasno pa razmišljajo tudi o odvzetju koncesije družbi Autostrade per l'Italia, ki neposredno upravlja z 2855 kilometri italijanskih avtocest, vključno s porušenim mostom. 600 prebivalcev, ki živijo v naseljih pod mostom, se je bilo po nesreči primorano izseliti.

Nemška vlada je odobrila tretjo spolno identiteto kot možnost za spol pri uradni identifikaciji. Predlog zakona interseksualcem omogoča, da svoj spol registrirajo kot “ostalo” oziroma “razno”. Ta možnost identifikacije bo pričela veljati s koncem leta. Do sedaj so se ljudje v podobni situaciji lahko registrirali le kot “brez spola”. Predlog zakona sledi sodbi ustavnega sodišča, ki je lani odločilo, da trenutna zakonodaja krši posameznikove pravice in da so obstoječi zakoni diskriminatorni. Primer, o katerem je lani odločalo sodišče, je zadeval tožnika z enim X kromosom, ampak nobenim drugim spolnim kromosomom, ki je neuspešno poskusil spremeniti svoj spol v matični knjigi iz “ženske” v tretjo kategorijo. Ženske imajo namreč dva X kromosoma, moški pa imajo en X in en Y kromosom. Sodišče je določilo, da morajo oblasti ponuditi ločeno identifikacijo spola ali ljudem v podobnih situacijah omogočiti, da izberejo možnost, ki ni ne “ženska” ne “moški”.

Novinarji brez meja so pozvali Nauru, naj prekliče odločitev, s katero novinarjem avstralske javne televizije ABC preprečuje udeležbo na prihajajočem vrhu pacifiških držav. Vlada Nauruja je dejala, da je bila prepoved posledica očitnega vmešavanja televizije ABC v domačo politiko države pred volitvami leta 2016 in blatenja njenega predsednika. Po mnenju enega izmed članov skupine Novinarji brez meja Daniela Bastarda so novinarji v Nauruju očitno nezaželeni, saj mikronezijska država zaračunava 8000 evrov za novinarsko prošnjo za vizum, ki se ne povrne, tudi če je vizum zavrnjen. Mogoče tudi zato, ker država gosti taborišče za migrante, namenjene v Avstralijo.

Sodišče v Istanbulu je odredilo izpust predsednika turške podružnice organizacije Amnesty International Tanerja Kilica iz pripora. Julija lani so Kilica in še nekaj aktivistov aretirali in jih obtožili sodelovanja s teroristično skupino. Ob začetku sojenj oktobra lani so deset aktivistov izpustili, Kilic pa je ostal priprt. Januarja letos je sodišče odobrilo Kiličevo izpustitev, a je tožilstvo zahtevalo ponovno aretacijo.

Ibrahim Boubacar Keita je novi stari predsednik Malija. Pet dni po volitvah so uradni rezultati pokazali, da je Keita osvojil dve tretjini vseh glasov v drugem krogu predsedniških volitev. Udeležba je bila sicer komaj 34-odstotna, poraženec Soumaïla Cissé pa že cel teden govori, da so bile volitve tako ali tako ukradene.

V Nikaragvi so se zbrali protestniki, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov. V štirih mesecih protestov proti predsedniku Danielu Ortegu je bilo namreč aretiranih več kot sto ljudi. Na protestnem shodu v glavnem mestu Managua se je zbralo več tisoč ljudi, ki vlado obtožujejo ne le aretacije protivladnih protestnikov, ampak tudi mučenja aretirancev in njihovih izginotij. Geslo protesta se je glasilo Za svobodo! Po podatkih Civic Alliance, organizacije, ki zastopa protestnike, je bilo sredi aprila v Nikaragvi aretiranih okrog 400 ljudi. Okoli 140 jih je bilo obtoženih zločinov, vključno s terorizmom in organiziranim kriminalom.

Kitajski Hisense, ki ima v lasti več kot 95 odstotkov Gorenja, se je odločil, da velenjsko podjetje umakne z borze. Nadzorniki podjetja so na predlog predsednika uprave Gorenja Franja Bobinca imenovali nove člane upravnega odbora, ki ima tako po novem 12 članov. O odločitvi lastnika Gorenja, da podjetje umakne z borze, mora odločati še skupščina, ki se bo sestala 17. septembra. Razlog za umik z borze in posledično vodenje družbe z enim delničarjem je mnenje lastnika, da bo vodenje družbe na takšen način cenejše in učinkovitejše. Hisense je malim delničarjem pripravljen plačati 12 evrov za delnico, kolikor je zanjo plačal v prevzemni ponudbi.

Še danes lahko prek spleta izpolnite posvetovalni vprašalnik Evropske komisije o ureditvi poletnega časa. Vaše mnenje bo predvidoma jeseni analizirala Komisija, ki bo nato ugotovitve predstavila Evropskemu svetu in Evropskemu parlamentu. Velja ponoviti, da rezultati vprašalnika za omenjene inštitucije nikakor niso obvezujoči.

 

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.