Lep pozdrav, spoštovane in cenjeni. V Bahrajn prihaja ves blišč karavane formule 1 in z njim še intenzivnejša represija, ki je sicer v tej državi prisotna vsakodnevno. 21. aprila se bo namreč tam odvila dirka formule 1, in ker v zalivsko državo prihajajo tudi številne svetovne medijske hiše, avtoritarna oblast pospešeno odstranjuje z ulic vse organizatorje protestov in vodilne aktiviste, ki že dve leti zahtevajo demokratične spremembe. V okoliških vaseh in glavnem mestu Manami so v preteklih dveh tednih ob racijah aretirali že več kot 50 ljudi. Za jasnejši vpogled v dogajanje prisluhnite Saidu Yousifu Al-Muhafdhi, podpredsedniku Bahrajnskega centra za človekove pravice, ki nam je povedal tudi, zakaj v centru aretacijam pravijo ugrabitve.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Posvetimo se še malo dogajanju v Bahrajnu. Pred dnevi so po 8 mesecih pripora dva mladoletnika obsodili na deset let zapora, ker naj bi zažgala oklepno vozilo. Obsodbo naj bi sprejeli brez dokazov in na podlagi priznanj, pridobljenih z mučenjem. Za več informacij glede primera smo govorili z vršilko dolžnosti predsednika Bahrajnskega centra za človekove pravice Maryam al-Khawaja, ki je uspela govoriti s starši kot tudi z enim od mladoletnikov.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Nadaljujmo v Mavretaniji. Organizacija Zdravniki brez meja je opozorila, da je trenutno stanje v begunskem taborišču Mbera, kjer je našlo zatočišče okoli 74.000 Malijcev, nevzdržno. V neizprosni mavretanski puščavi, kjer se nahaja taborišče - temperatura čez dan doseže do 50, ponoči pa znaša vsega nekaj stopinj nad ničlo - potrebuje dodatno humanitarno pomoč, saj je trenutna nezadostna. Primanjkuje jim tako osnovnih potrebščin kot tudi vode. Stopnja smrtnosti je največja med otroki - ta se je sicer zmanjšala, a še vedno na dan umreta vsaj dva otroka. Da mednarodna skupnost ne bo zmogla zagotoviti zadostne humanitarne pomoči, se je napovedovalo že kmalu po začetku državljanske vojne med islamskimi uporniki na eni strani ter francosko-malijskimi silami na drugi. Zaradi spopadov in etničnih trenj v Maliju jih je v sosednje države prebegnilo več kot 170.000, v glavnem v Burkino Faso, Nigerijo in Mavretanijo.

Tudi nosorogom svet ni naklonjen. Predvsem prebivalstvo jugovzhodne Azije v rogovih nosoroga vidi znatno moč in učinkovito sredstvo proti marsikateri zdravstveni in življenjski nadlogi, zaradi česar so ti tarča nezakonitega lova in desetkanja populacije po svetu. Napori v bran živali se vrstijo, tehnike pa postajajo čedalje bolj skrajne. Tako v Južnoafriški republiki v privatnem rezervatu, sicer delu Nacionalnega parka Kruger, v rogove nosorogov vbrizgavajo zmes strupa in barvila. Prvo je sestavljeno iz strupov proti insektom, neškodljivim za žival, a strupenim, sicer ne smrtno, za končnega kupca roga. Drugo omogoča hitrejšo zaznambo s strani represivnih organov, saj barvilo ujamejo rentgenske kamere. Zmes so vbrizgali že stotim nosorogom, prizadevajo si, da bi dejavnost razširili po Južnoafriški republiki in z medijsko akcijo nezakonitim lovcem dali vedeti, da ti nosorogi zaradi zastrupitve rogov, za katere na črnem trgu odšteješ približno 50.000 evrov za kilogram, niso primerni za odstrel in zaslužek.

V severno-zahodnem indijskem nacionalnem parku Kaziranga pa brezpilotna letala namesto v namen sejanja smrti uporabljajo za vzdrževanje življenja. S tem tednom je vojska namreč pričela voditi preletavanja letal v parku v bran nosorogom in odkrivanju lovcev na rogove, kar bo odslej počela redno. Okoljevarstveniki medtem oblasti opozarjajo, naj odločbo, ki zajetim lovcem onemogoča vplačilo varščine, razširi tudi na tiste obtožence, ki niso zajeti med samim aktom uboja nosoroga, kar je redkost, temveč so odkriti posredno.

Omenimo še, da sta vladi Indonezije in Malezije pred tednom dni podpisali sporazum, s katerim se zavezujeta, da bosta pred gotovim izginotjem zaradi nezakonitega lova obranili zadnjega predstavnika dvorogatih nosorogov - sumatrijskega nosoroga, katerega predstavnikov je le še sto. Ti živijo na indonezijski Sumatri in malezijski Sabi, severnemu delu Bornea.

Predvidljiva pa je bila tudi naslednja poteza Cipra. Stroški reševanja države so od lanskega novembra narasli za šest milijard evrov in sedaj znašajo že 23 milijard. Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je zato napovedal, da bo Evropsko unijo zaprosil za dodatno pomoč za Ciper, ki poskuša izpolniti ostre, skoraj nemogoče pogoje za pridobitev mednarodne finančne pomoči. Ciper bo tako moral najti dodatnih šest milijard evrov, potem ko je v predhodnem dogovoru, sklenjenem z mednarodnimi posojilodajalci 25. marca, že privolil v lastni prispevek v višini sedem milijard evrov. Lastni prispevek pa pomeni drastično prestrukturiranje bančnega sektorja, dvig davkov, zmanjšanje javnega sektorja in privatizacijo nekaterih podjetij v državni lasti. Se pravi nič dobrega.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Catherine Ashton še vedno ni odgovorila na srbsko odklonitev njenega predloga za rešitev vprašanja statusa severnega dela Kosova. Srbska vlada pod vodstvom Ivice Dačića si medtem prizadeva za nadaljevanje neposrednega dialoga z oblastmi v Prištini, novinar Dejan Anastasijević, nekdanji sodelavec tednika Vreme, zdaj pa Tanjugov dopisnik iz Bruslja, pa opozarja, da se utegne, v kolikor ne bo sklenjen dogovor s Kosovom, upočasniti evropska pot Srbije.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Prišel je čas divjih špargljev, zato za konec še nekaj za vse ljubitelje dobre hrane in kulture. Na Krasu se z današnjim dnem pričenja Mesec špargljev, ki bo trajal vse do 12. maja. V tem času se lahko namesto s politiko ubadate z veliko prijetnejšimi stvarmi, s kakšnimi, smo vprašali Sandro Pelicon iz društva Planta, ki so s tem projektom začeli.

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.

Glede na socialno in finančno situacijo v Sloveniji, smo Sandro Pelicon vprašali, ali so na Krasu zaželjeni tudi tisti, ki bi zadnje beliče, ki jih še premorejo odtegnili za prevoz do Krasa, tam preživeli dan ob nabiranju divjih špargljev in si tako obogatili pojedino za domačim omizjem?

Izjavi lahko prisluhnete v posnetku oddaje.