Izrael in palestinski Hamas sta čez noč sklenila štiridnevno prekinitev ognja. V Katarju, ki je pri pogajanjih posredoval, pravijo, da bo premirje v veljavo stopilo v roku 24 ur od sklenitve. Iz Hamasa so sporočili, da bo to jutri ob desetih zjutraj po lokalnem času. V Hamasu trdijo, da gre za humanitarno premirje. Izrael bo, kakor dogovor razumejo v Hamasu, izpustil 150 palestinskih žensk in otrok, zaprtih v izraelskih zaporih. Katarsko zunanje ministrstvo in Hamas sporočata tudi, da dogovor vključuje sprostitev uvoza dodatne humanitarne pomoči, vključno z gorivom, v okupirano Gazo. Izrael po trditvah Hamasa v času premirja ne bo izvajal vojaških operacij in aretacij ljudi na območju Gaze. V kabinetu izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja namesto o premirju govorijo o »zatišju«, izraelska vojska pa uporablja izraz »operativni premor«. Hamas bo, kot trdijo Izraelci, izpustil 50 od nekaj prek 200 talcev, ki so jih borci zajeli v operaciji sedmega oktobra. Na glasovanju na izraelski vladi so proti dogovoru glasovali minister za nacionalno varnost Itamar Ben-Gvir in še dva ministra iz njegove desničarske, ortodoksne stranke Judovska moč. V Netanjahujevem kabinetu Hamasu v zameno za izpustitev vsakih desetih dodatnih talcev obljubljajo dodaten dan »zatišja«. Informacije o izpustu 150 političnih zapornikov iz izraelskih zaporov so zaenkrat skope. V Hamasu so v zameno za izpustitev talcev hoteli doseči izpustitev vseh političnih zapornikov iz izraelskih zaporov. Trenutno je v izraelskih zaporih okrog 7000 Palestincev. Izraelska vojska medtem še zmeraj lomasti po Gazi in Zahodnem bregu. Samo v zadnji noči je v begunskih taboriščih in v okolici bolnišnic v Gazi ubila 100 Palestincev, na Zahodnem bregu pa šest. Skupno je pod orožjem izraelske vojaške »mašinerije« od sedmega oktobra v Gazi umrlo prek 14 tisoč ljudi.

Vladajoča stranka Fidesz madžarskega premierja Viktorja Orbána je v parlament vložila predlog zakona, s katerim želi v ustavo vključiti varovanje nacionalne suverenosti. Zakon predvideva zaporno kazen do treh let za sprejemanje tujega financiranja med kandidaturo na volitvah. Z zakonom bi Fidesz, ki ima v parlamentu absolutno večino, ustanovil tudi agencijo za preiskovanje tujega vmešavanja v politiko. Ob tem bo zakon prepovedal anonimno financiranje strank in strankarsko prejemanje donacij od pravnih oseb. Gre za manever vladajoče stranke pred prihajajočimi evropskimi volitvami, ki bodo naslednjega junija. Vodja poslanske skupine Fidesz, Kocsis Máté, je dejal, da zakon temelji na izkušnjah z volilno kampanjo leta 2022. Fidesz je na volitvah zmagal, vlada pa je opozicijske stranke obtožila prejemanja nezakonitega financiranja iz Združenih držav Amerike. Vodja opozicijske stranke Madžarska za vse, Péter Márki-Zay, je kasneje priznal, da je njegova stranka dobila dobrih pet milijonov vredno finančno podporo, večinoma od ameriške nevladne organizacije Akcija za demokracijo. 

Nigrska hunta, ki od konca julija vodi vlado v sahelski državi, je zaprosila sodišče Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav, znane kot Ecowas, da skupnost umakne sankcije proti Nigru. Po julijskem puču, v katerem je predsedniška straža s podporo vojske odstavila predsednika Mohameda Bazouma, je Ecowas proti Nigru uvedel stroge gospodarske sankcije. V sklopu sankcij so sosednje države zaprle meje z Nigrom. Nigerija, ki je Nigru dobavljala več kot 70 odstotkov električne energije, pa je dobavo elektrike prekinila. Poleg tega v državi primanjkuje zalog v lekarnah, zaradi naraščajočih cen pa propadajo tudi podjetja. Finančno pomoč Nigru so zamrznile tudi Združene države Amerike, Evropska unija in Francija. Vladni predstavniki Nigra trdijo, da je Ecowas Nigru po državnem udaru naložil težje sankcije kot preostalim sahelskim državam, v katerih je preko puča zavladala vojska. Odvetniki Ecowasa trdijo, da nigrska vlada nima pooblastil za sprožitev zahteve o umiku sankcij na sodišču, saj sam vojaške hunte ne priznava kot legitimne. 

Na ljubljanski Filozofski fakulteti so študentke organizirale protestno branje palestinske poezije, s katerim želijo opozoriti na akademsko tišino glede genocida v Gazi. Filozofska fakulteta je 19. oktobra na uradnem Facebook profilu pred prvim ljubljanskim shodom za Palestino sporočila, da podpira shod in poziva k takojšnji prekinitvi napada na Gazo in ustavitvi nasilja v regiji. Ni pa vodstvo fakultete zaenkrat sprejelo uradne izjave o genocidu. Prav tako izjave ni sprejel Študentski svet Filozofske fakultete, čeprav je pobudo o tem obravnaval, saj so sprejetju izjave nasprotovali nekateri člani prejšnjega sklica sveta. Zakaj sta danes organizirali protestno branje poezije, pojasnita Aiko Zakrajšek in Neža Vadnjal, študentki na Filozofski fakulteti in soorganizatorici protestnega branja poezije.

Izjava

Slovenski državni holding je začel proces odkupovanja delnic manjšinskih lastnikov petih elektrodistribucijskih podjetij. Na SDH-ju so manjšinske delničarje elektrodistributerjev povabili, naj izkažejo interes za prodajo lastnih delnic. Država je direktna lastnica skoraj 80 odstotkov delnic v vseh petih regionalnih distributerjih. Z nakupom delnic malih lastnikov bi država postala edini lastnik in bi tako lahko izvedla prestrukturacijo elektroenergetike. Namen vlade je namreč združiti pet elektrodistribucijskih podjetij v dve večji, zahodno in vzhodno. Prejšnji teden so se mali delničarji že sestali s predstavniki SDH-ja. Po poročanju časnika Delo so delničarji za svoje delnice želeli dobrih 70 odstotkov knjigovodske vrednosti, SDH pa jim je ponudil 40 odstotkov. Po izračunu Dela je država torej pripravljena ponuditi 89 milijonov evrov, na drugi strani pa so vlagatelji pričakovali 156 milijonov.

Komisija za preprečevanje korupcije je ugotovila, da pri pripravi regulacij o obnovljivih virih energije Tina Seršen, državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, ni bila v nasprotju interesov. Na komisiji so ocenili, da določbe Zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in povezanega pravilnika izrecno ne urejajo pravic, razmerij ali obveznosti za poslovni subjekt svaka Tine Seršen, oziroma ne določajo izključne pravice posameznemu pravnemu subjektu. Preiskavo so na komisiji sprožili po medijskih razkritijih pred petimi meseci, da ima svak državne sekretarke, Marko Seršen, v lasti podjetje Energen, ki kot edino v Sloveniji namešča balkonske solarne panele skladno z zakonodajo. 

OFF je s pomočjo Martina, Neve in Jana pripravil vajenec David.

Vir fotografije: Amy Nelson, Roaring Jellyfish, flickr, creative commons