Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada od druge polovice leta 2012 množično uporablja kasetno strelivo, navaja poročilo Koalicije o kasetnem strelivu, ki združuje okoli 350 civilnih društev iz več kot 90 držav. Sirija ni podpisnica konvencije o kasetnem strelivu, ki je v veljavo stopila leta 2010. Poročilo navaja še, da Sirija zelo verjetno koristi kasetno strelivo egiptovskega in ruskega porekla, ki naj bi ga najverjetneje dobavila pred začetkom in ne v času trajanja sirskega konflikta.

Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj v kongresu dobil pomembne izraze podpore vojaškemu posredovanju proti Siriji. Po srečanju v Beli hiši je Obami podporo izrekel predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec John Boehner iz Ohia, skupaj z voditeljico demokratov v tem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije. Pelosijeva je povedala, da lahko Obama ukrepa tudi v primeru, če ne dobi zelene luči kongresa. Med drugimi je podporo v torek izrazila tudi največja judovska lobistična organizacija v ZDA AIPAC. Odbor za mednarodne odnose pa bo začel z razpravo o najnovejšem osnutku vojne resolucije, ki posredovanje omejuje na 60 dni, z možnostjo podaljšanja za dodatnih 30 dni. V primeru, da al Asad ponovno uporabi kemično orožje, lahko Obama znova ukrepa. Osnutek sicer prepoveduje napotitev vojakov v Sirijo. General Dempsey ni znal pojasniti, kaj želi vlada doseči z omejenim bombardiranjem al Asadovih ciljev. ZDA imajo v vzhodnem Sredozemlju štiri raketne rušilce - Stout, Gravely, Ramage in Barry. V Rdečem morju je bojna skupina letalonosilke Nimitz, bojna skupina letalonosilke Harry S. Truman pa je v Arabskem morju.

Ruski predsednik Vladimir Putin je zahodne države pozval, naj v Varnostnem svetu Združenih narodov predstavijo prepričljive dokaze o domnevnem kemičnem napadu v Siriji. Če bo dokazano, kdo stoji za napadom, se bo Moskva odločno odzvala. Putin ne izključuje možnosti, da bi se Rusija strinjala z napadom na Sirijo, če se izkaže, da je sirski režim kemični napad dejansko izvedel. Je pa poudaril, da bi bilo posredovanje brez mandata Varnostnega sveta Združenih Narodov "nesprejemljivo" in bi lahko bilo kvalificirano izključno kot agresija.

V ameriškem mestu Casper v Wyomingu je prišlo do srečanja med predsednikom lokalne izpostave največje ameriške organizacije temnopoltih NAACP Jimmy-jem Simmonsom in organizatorjem lokalne izpostave bele rasistične organizacije Ku Klux Klan, Johnom Abbarom. Srečanje je minilo brez nasilja in pod strogimi varnostnimi ukrepi. Abbar se je tudi včlanil v NAACP in plačal 30 dolarjev za članarino ter prostovoljno doniral še 20 dolarjev, povedal pa je, da sam sogovornikov iz NAAPC ni zaprosil naj se včlanijo v KKK, saj je potrebno za kaj takega biti bel. Do sestanka je prišlo zaradi primerov nasilja nad temnopoltimi moškimi, ki so jih v javnosti videli z belkami. V KKK, ki se v javnosti poskuša predstavljati kot nenasilna organizacija, so zatrdili, da ne vedo ničesar o omenjenem pretepanjih črncev. Abbar je sicer zagovornik ideje, da se države, kot so Wyoming, Oregon in Washington "očistijo" in postanejo neke vrste zatočišče belcev.

Zaradi težav na električnem omrežju je v torek brez elektrike ostalo 70 odstotkov Venezuele, tudi deli prestolnice Caracas. Električni mrk je onemogočil delovanje semaforjev in povzročil prometni kaos, paraliziral je tudi podzemno železnico. Več tisoč delavcev je predčasno odšlo domov. Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je krivdo za izpad pripisal opoziciji, saj naj bi šlo za "sabotažo" in "električni puč". Dejal je: "Jasno je, da za vsem tem stoji roka tistih, ki želijo oslabiti naš narod." Kritiki na drugi strani opozarjajo na slabo upravljanje in zastarelo infrastrukturo. "Današnji mrk kaže, kako zelo nesposobna je ta vlada!," so bile besede vodje venezuelske opozicije Henriqueja Caprilesa. Izpad elektrike je povzročil težave na napeljavi pri hidroelektrarni Guri, ki z elektriko oskrbuje približno tri četrtine države. Naftna industrija pa v državi mrka ni občutila, saj naftne rafinerije večinoma pogajanjajo ločene elektrarne.

Do marca prihodnje leto nameravajo britanske oblasti zapreti štiri zapore, in sicer v Readingu, Dorchesterju, Blundestonu in Nortallertonu, so sporočili iz britanskega pravosodnega ministrstva. Namesto njih naj bi zapornike namestili v nov „super zapor“, katerega izgradnja bo vredna 250 milijonov funtov in v katerem bo nameščenih okrog 2000 zapornikov. Ta naj bi bil izgrajen leta 2017 v Wrexamu in naj bi nudil okrog tisoč delovnih mest. Ob zaprtju omenjenih štirih manjših zaporov pa bo službo najverjetneje izgubilo do 700 zaposlenih. Istočasno oblasti razmišljajo o izgradnji še ene take inštitucije v bližini zahodnega Londona. Na ministrstvu za pravosodje trdijo, da bodo na tak način „modernizirali“ zaporniški sistem in zmanjšali stroške. Kritiki pa opozarjajo, da to vodi v še večjo prostorsko stisko zapornikov na račun manjšanja stroškov v inštitucijah, kjer se že tako nahaja preveč ljudi. Številke kažejo, da si v povprečju 19,14 zapornika deli celico, ki je bila izgrajena za uporabo s strani ene osebe.

Iz mreže britanskega parlamenta pa naj bi v zadnjem letu bilo zabeleženih več kot 300.000 poskusov obiska spletnih strani s pornografsko vsebino. Uradniki spodnjega doma britanskega parlamenta so v odzivu na poročanje britanskih medijev, ki so se do informacij dokopali s pomočjo zakona o svobodi informacij, zatrdili, da v vseh primerih ne gre nujno za želena povpraševanja. Številne spletne strani namreč same odpirajo nova okna in povezave. Podatki po posameznih mesecih sicer kažejo zelo neenotno sliko. Tako je bilo novembra lani zabeleženih 114.885 poskusov dostopa do spletnih strani za odrasle, februarja letos pa zgolj 15. Britanski premier David Cameron je julija napovedal, da bodo internetni ponudniki večini gospodinjstev v Veliki Britaniji blokirali dostop do pornografije, razen če se bodo družine same odločile, da ta dostop želijo.

Na Brdu pri Kranju se začenja mednarodna konferenca šefov policij jugovzhodne Evrope, ki bo trajala do petka. Konferenca bo potekala v okviru konvencije o policijskem sodelovanju v tej regiji, udeležila se je bosta tudi notranji minister Gregor Virant ter generalni direktor policije Stanislav Veniger. Šefi policij bodo med drugim govorili o prioritetah boja proti težjemu in organiziranemu kriminalu, uspešni koordinaciji in sodelovanju organov odkrivanja in pregona, politiki držav do manjšin, učinkoviti izmenjavi operativnih informacij, pa tudi o zagotavljanju javne varnosti med velikimi športnimi dogodki.

Potem ko so Gregorju Virantu zeleno luč za projekt reorganizacije občin dali predsedniki koalicijskih strank, bo minister skušal podporo dobiti še med poslanci. Virant je poudaril, da je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen. Objavljen je tudi predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli sto milijonov evrov na račun manjšega deleža od pobrane dohodnine in manjšega sofinanciranja skupnih občinskih uprav. Minister v svojem predlogu občinam predlaga, naj zmanjšanje denarja od dohodnine nadomestijo z novim davkom na nepremičnine ter z uvedbo nove občinske takse “na posebno rabo javnih površin v lasti občine”.