Poslanci največje romunske koalicijske Socialdemokratske stranke so v parlament vložili predloge kazenskega zakonika, ki predvideva dekriminalizacijo kaznivih dejanj, kjer škoda ne presega dvesto tisoč evrov. Nova zakonodaja dekriminalizira zlorabo položaja, pridobitev protipravne koristi na podlagi spolnih uslug, zmanjšanje veljavnosti prijave koruptivnih dejanj na pol leta in možnost pogojnega služenja kazni doma. Predlog sprememb sledi januarski posebni uredbi romunske vlade, ki je za korupcijske postopke že predvidevala znižanje kazni, ter kontroverzni reformi sodstva, ki omejuje neodvisnost sodne veje oblasti in je bila izpeljana prejšnji teden. Spremembe zakonodaje bi koristile predsedniku vlade Liviu Dragneu in drugim koalicijskim poslancem, proti katerim so bile v preteklosti že sprožene protikorupcijske ovadbe v primerih gradbenih poslov, poneverbe listin in protipravno pridobljenega premoženja. Ob tem so se v skupni izjavi že odzvala veleposlaništva Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Nizozemske, Švedske, ki so romunsko vlado pozvala k presoji skladnosti zakonodaje z evropskim pravnim sistemom, ki ga ureja Beneška komisija Sveta Evrope.

Nezadovoljni uporabniki mobilnih telefonov iPhone so na osmih zveznih sodiščih v Združenih državah Amerike sprožili tožbe zoper ameriško tehnološko multinacionalko Apple, ki je zaradi sistemskega zavajanja oškodovala kupce za več deset milijonov dolarjev. Apple je lani v posodobitev novejših verzij iPhona od modela šest dalje vgradil posebno varovalko, ki je telefone z izrabljenimi baterijami sistemsko ugašala, da bi preprečila poškodbe strojne opreme. Uporabnikom telefonov s tovrstno napako podjetje ni omogočilo brezplačne garancijske menjave baterij, temveč je okvaro pripisalo neprevidni uporabi in jih pozvalo k nakupu novejših modelov. Tožbe, rešene v korist uporabnikov, bodo odprle možnosti za nove postopke oškodovanih uporabnikov Applovih izdelkov zoper podjetje v primerih prikrivanja strojnih in sistemskih napak.

Situacija ni rožnata tudi za podpredsednika južnokorejskega tehnološkega velikana Samsung Jay Leeja, za katerega tožilstvo zahteva 12 namesto 5-letno zaporno kazen v sodnem primeru podkupovanja vladnih uradnikov. Dedič multinacionalke, ki obvladuje petino svetovnega trga prodaje mobilnih telefonov, je bil avgusta na nižjem sodišču obsojen na 5-letno zaporno kazen zaradi podkupovanja vladnih funkcionarjev. V afero je bila vpletena tudi nekdanja premierka vlade Park Geun Hye, ki je zaradi suma sprejemanja podkupnine po ustavni obtožbi marca letos tudi odstopila. Tožilstvo zvišanje kazni utemeljuje na resnosti podkupovanja, ki bi obtoženemu omogočilo nemoten prevzem lastništva in preoblikovanje družbe v družinski konglomerat.

Združene države Amerike in Rusija napovedujeta vzajemno omejitev izvidniških preletov. Rusija bo s prvim januarjem uvedla dodatne omejitve ameriških izvidniških preletov čez rusko ozemlje, potem ko je že omejila prelete čez eksklavo Kaliningrad. Združene države Amerike pa po poročanju časnika Wall Street Journal razmišljajo o omejitvi preletov čez Aljasko in Havaje. Državi prelete izvajata v okviru pogodbe o odprtem nebu, ki je bila podpisana leta 1992. V veljavo je stopila deset let kasneje in več kot 30 državam podpisnicam omogoča vzajemen nadzor nad vojaškimi poslopji z izvidniškimi letali.

Brazilska vlada je venezuelskega veleposlanika Gerrarda Maldonada razglasila za nezaželjenega v Braziliji. Odločitev je brazilska vlada sprejela le nekaj dni po tem, ko je venezuelska vlada izgnala brazilskega veleposlanika Ruya Pereira. Dan pred izgonom venezuelskega veleposlanika v Braziliji je venezuelskega diplomata izgnala tudi kanadska vlada, katere veleposlanik je bil iz Venezuele izgnan zaradi domnevnega poseganja v notranje zadeve.

Španska vlada je pričela z umikom približno deset tisoč policistov z ozemlja Katalonije. Policijske okrepitve je Španija napotila v Katalonijo ob referendumu za neodvisnost Katalonije, ki je potekal 1. oktobra letos, proces umikanja pa se bo končal do sobote. Španska policija in nacionalna garda sta na dan referenduma nasilno preprečevali vstop na volišča in povzročili poškodbe približno 900 Kataloncev. Katalonska vlada, ki so jo po razglasitvi neodvisnosti odstavili, pa je špansko policijo primerjala z okupacijsko silo. Katalonija ima sicer svoje policijske sile Mossos d’Esquadra, ki ima v avtonomni regiji večjo vlogo od španske policije in nacionalne garde.

Srbska policija je ponoči odstranila okoli 120 migrantov, ki so od ponedeljka dalje ob srbsko-hrvaški meji protestirali proti policijskemu nasilju in zaprtju evropskih meja. Odpeljala jih je v nastanitveni center ob bolgarski meji. Večinoma je šlo za družine z otroki, ki so po zaprtju balkanske migrantske poti v začetku lanskega leta obtičali v Srbiji. Sinočnje dogodke opiše aktivistka, ki v okolici Šida dela z migranti. 

Izjava

Slovenski državni holding, krajše SDH, je na državo prenesel za približno 200 milijonov evrov naložb. Prenos naložb je prejšnji četrtek s sklepom določila vlada, z njim pa se izvršuje določba o Slovenskem odškodninskem skladu, ki do konca leta predvideva prenos naložb v vrednosti najmanj 200 milijonov evrov. Pri preneseni naložbi gre za delnice Pozavarovalnice Sava v vrednosti približno 20 milijonov evrov, Petrola v vrednosti približno 50 milijonov in Krke v vrednosti približno 130 milijonov evrov. Višina 200 milijonov evrov je bila določena, saj je decembra lani vlada v tem znesku dokapitalizirala SDH. S temi sredstvi pa je SDH poplačal obveznosti iz denacionalizacije. S prenesenimi naložbami bo sicer še naprej upravljal SDH.

Off sta pripravila vajenec Miha in Rina.