Na zasedanju evropskih zunanjih ministrov so med drugim omenjali tudi širjenje propagandne vojne zoper Rusijo. Po besedah Berta Koendersa, nizozemskega zunanjega ministra, naj bi predlog o vzpostavitvi protirusko propagandne agencije s strani Poljske in Nizozemske žel široko podporo. Namen agencije naj bi bilo predvsem proizvajanje novic, ki bi jih lahko absorbirala Vzhodna Evropa in Rusija, te pa bi bile lansirane preko televizije, radia in interneta. Agencija naj bi bila po besedah Grzegorz Schetyna namreč, citiramo, “nekaj, kar ne uporablja jezika propagande, agresije, temveč ima resnične, zanesljive podatke.” Ta naj bi bila v polnem obratovanju vzpostavljena naslednje leto, septembra pa bo Varšava v ta namen priredila donatorsko konferenco, ki ji bo sledil tudi nizozemski Haag. Spomnimo, da je pred slabim mesecem dni ven pricurljal dokument Evropske unije, ki je imel za cilj bojevanje zoper rusko dezinformiranje in promocijo evropskih vrednot in politik.

Agencija sicer temelji na analizi z Evropsko unijo povezanim inštitutom, imenovanim European Endowment for Democracy ali krajše EED. Ta je opravila omenjeno študijo po strmoglavljenju nizozemskega letala MH17, ki pa je te dni znova priplaval na površje. Zahodne države, ki preiskujejo razloge nesreče, so pozvale Varnostni svet Združenih narodov k ustanovitvi tribunala. Ta bi razsojal o krivcu strmoglavljenja, vendar ga je Rusija zavrnila kot politični šov ter predlagala neodvisno preiskavo v okviru Varnostnega sveta, kjer pa ima Rusija pravico veta.

Ob propagandni vojni pa vzporedno poteka merjenje mišic. Ukrajina in Združene države Amerike so v sodelovanju še z ostalimi 16-imi državami začele vojaške vaje Rapid Trident. Te, do sedaj največje vaje, se odvijajo v oporišču Javoriv blizu meje s Poljsko. Nanje pa se je že odzvala Rusija in opozorila na morebitne eksplozivne posledice. Kot odgovor je napovedala, da bo tudi ona priredila mornariške vaje ob obali Krima v nedeljo.

Medtem pa so notranji ministri Evropske unije na včerajšnjem zasedanju odločali o kvoti sprejema oziroma premestitvi prosilcev za azil in beguncev. Delež sprejema s strani posamezne države članice je bil po predlogu Evropske komisije prostovoljen, zaradi česar jim tudi ni uspelo priti do zastavljene in obvezujoče zgornje kvote 60.000 migrantov, ki bodo premeščeni v naslednjih dveh letih. Končna številka tako namesto razporeditve 40.000 iskalcev azila iz Italije in Grčije zajema 32.356, kjer sta največji delež sprejeli Francija in Nemčija. Ostale države so prispevale manj, kot je bilo predvideno, medtem ko Avstrija in Madžarska v dogovoru o tej razporeditvi nista sodelovali. Številke se ne bi ujemale s pričakovanji tudi pri stalni namestitvi predvidenih 20.000 beguncih, vendar so k preseganju za te kvote za dobrih 2 tisoč in pol na pomoč priskočile tudi Norveška, Liechtenstein, Švica in Islandija, ki niso članice Evropske unije.

Na trenutni dogovor mora podati mnenje še Evropski parlament, primanjkljaj deleža pa naj bi bil do konca leta odpravljen. K slednjemu je sicer prispevala tudi Slovenija, ki je namesto sprva predvidenega sprejema 750-ih migrantov pristala le na 250. Ob načinu zagotovitve prebivališča socialno ogroženim beguncem je premjé Miro Cerar dejal, citiramo: "Zagotoviti moramo toliko kapacitet, da ne bodo ljudje potem tukaj izgubljeni, ampak da bodo počeli nekaj koristnega, upam, da tudi za našo in širšo družbo.”

Grčija je poplačala 4,2 evra milijardni dolg Evropski centralni banki ter dvomilijardni dolg Mednarodnemu denarnemu skladu. Slednji je sicer v minulih dneh zahteval prestrukturiranje dolga, že prej pa so njegove analize nasprotovale varčevalni politiki. Nasprotovanje tej je prihajalo predvsem s strani funkcionarjev iz Združenih držav Amerike. Kot vodilni ekonomist v dotični instituciji pa je bil včeraj imenovan Maurice Obstfeld, ekonomski svetovalec predsedniku Baracku Obami in v preteklosti nasprotnik vpeljave evra v Evropski uniji.

Pred notranjim ministrstvom v prestolnici Mehike je vzplamtel protest žensk, ki so opozarjale na razširjenost nasilja zoper ženski spol v družini in pozivale k vzpostavitvi tako imenovanega “Gender Alert” mehanizma širom vseh občin v zvezni državi Mehika. Ta vključuje finančno pomoč žrtvam ter zahteva ukrepanje zoper nasilje s strani pristojnih političnih funkcionarjev, bil pa je že ustvarjen v mestu Ciudad Juarez.

V Burundiju se odvijajo predsedniške volitve, ki so sicer v preteklih mesecih žele številna nasprotovanja, proteste in poskus državnega udara. V nasprotju s tamkajšnjo ustavo že tretjič namreč kandidira Pierre Nkurunziza, ki mu tudi tokrat napovedujejo zmago. Pred odprtjem volišč so v glavnem mestu Bujumbura že odjeknile eksplozije in strelni spopadi, ki so terjali smrt vsaj dveh oseb, policista ter civilista.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so opozorili na apeliranje po nujnosti pokojninske reforme, ki prihaja predvsem s strani mednarodnih inštitucij. Kje tu tiči problem, nam pove Goran Lukič.

Izjava