Po napovedih ruske centralne banke se bo recesija v državi v letošnjem letu še poglobila. Rusko gospodarstvo, ki se je v lanskem letu skrčilo za 3,7 odstotka, naj bi se v naslednjih treh mesecih zmanjšalo še za nadaljni odstotek. Centralna banka je bila v zadnjem letu in pol prisiljena v lovljenje ravnotežja med spodbujanjem gospodarstva in bojem proti inflaciji, ki je predvsem posledica padajočih cen nafte. V banki so napovedali, da so pripravljeni še dvigniti obrestno mero, če bi se inflacija zvišala, kar pa se očitno ne sklada z vladnimi načrti. Minister za gospodarski razvoj Aleksi Uljakajev je namreč izjavil, da bi banka obrestne mere lahko znižala, kar bi spodbudilo gospodarstvo.

Evropski parlament je z veliko večino sprejel priporočila za Evropsko komisijo glede Trgovinskega in storitvenega sporazuma, krajše TiSA. Sporazum  bi sicer zmanjšal omejitve na področju storitev med članicami Svetovne trgovinske organizacije, medtem ko sama pogajanja o sporazuma potekajo mimo Svetovne trgovinske zbornice. Parlament komisiji priporoča, da iz sporazuma izključi javne storitve, kot sta na primer šolstvo in zdravstvo.

Če o Tisi še tečejo pogajanja, pa je v novozelandskem Wellingotonu Aucklandu prostotrgovinski sporazum držav ob Tihem oceanu s podpisom potrdilo 12 držav, ki sicer predstavljajo 40 odstotkov svetovnega gospodarstva in imajo skupaj 800 milijonov prebivalcev, med njimi tudi enopartijski Vietnam. Podpisovanje so pospremili protestni shodi, med drugim je bilo  blokiranih nekaj cest in avtocest, policija pa je z nasprotniki sporazuma obračunala tudi s fizično silo. Transpacifiško partnerstvo je še eno v vrsti sporazumov, ki omogočajo še lažji pretok kapitala, kritiki pa se sprašujejo, kako bodo države s tako različnimi ekonomskimi položaji lahko enakovredno koristile pridobitve sporazuma. Več Kristinn Hrafnsson iz organizacije Wikileaks, ki je večino dokumentov o sporazumu, ki bo sicer začel veljati čez dve leti, objavil predhodno:

Izjava

Kako pa bo transpacifiško partnerstvo vplivalo na nacionalna gospodarstva šibkejških držav?

Izjava

Julian Assange čaka na odločitev delovne skupine Združenih narodov za arbitrarne pripore. Po neuradnih podatkih naj bi delovno telo odločilo njemu v prid. Če se Združeni narodi ne odločijo za njegovo izpustitev, se bo Assange jutri ob dvanajstih sam predal britanski policiji, kljub temu da mu je Ekvador odobril politični azil. O tem, kaj bo poročilo Združenih narodov pomenilo za Assangev status, smo povprašali Kristinna Hrafnssona, predstavnika WikiLeaksa.

Izjava

Predsednik iraškega Kurdistana in vodja Kurdske demokratske stranke Masud Barzani je sporočil namero o izvedbi referenduma glede neodvisne kurdske države na severu Iraka. Kdaj bi se tak refrendum zgodil, ni znano, vendar pa je predsednik poudaril, da njegovi rezultati ne bi bili zavezujoči. Opozicija regijskega parlamenta odločitvi odkrito nasprotuje, prav tako pa pobuda o nedovisnosti ni priodobila podpore pomembnega mednarodnega zaveznika iraških kurdov - Združenih držav Amerike.

Stopnjujejo se vojaški spopadi v Jemnu. Zdaj že pet dni trajajoča ofenziva vladnih sil na hutijske položaje v regiji Fardhat Nehim je v zadnjem letalskem napadu arabske koalicije zahtevala več deset žrtev na strani hutijskih sil. Spopadi potekajo kakšnih 60 kilometrov od prestolnice Sanaa, ki je pod nadzorom Hutijev. Ob napredovanju vladnih sil proti prestolnici večini države vse bolj grozi pomanjkanje hrane, vode in ostalih dobrin. Po poročanjih Združenih narodov naj bi lakota v sedanjih razmerah ogrožala dobrih 80 odstokov prebivalcev Jemna.

Predstavniki Združenih narodov so sporočili, da so mirovna pogajanja med političnimi in vojaškimi silami Sirije suspendirana do 25. februarja. Opozicijska pogajalska skupina namreč ni pripravljena sodelovati, dokler iz prihodnosti Sirije ne bo izključen dosedanji predsednik Bašar al-Asad. Mirovna pogajanja je dodatno otežila zadnja vojaška operacija vladnih sil ob podpori ruskega letalstva, v kateri je Assadu zvestim vojakom uspelo obkoliti Alepo.

Žrtve prostega trga in konkurenčnosti so postali tudi kenijski taksisti. Ti so na protestu od vlade zahtevali ukinitev mobilne aplikacije Uber, ki strankam ponuja cenejši prevoz od registriranih taksistov. Kenijski taksisti, ki delujejo pod Združenjem kenijskih taksistov tako od oblasti zahtevajo blokado aplikacije, ki po njihovem mnenju prinaša vedno manjši zaslužek klasičnim taksistom.

Nadaljujemo v sosednji Madžarski. Na ulicah večjih mest se je zbralo več tisoč protestnikov, ki nasprotujejo reformam, s katerimi želi premier Viktor Orban centralizirati izobraževalni sistem. Že pred tremi leti je nadzor nad šolami odvzel lokalnim oblastem in ga premestil na centralno telo. Ti ukrepi so povzročili povečanje obsega dela učiteljev ter nov kurikulum, ki je naravnan precej konzervativno, na primer glede homoseksualnosti. Prejšnji mesec so učitelji pričeli z zbiranjem podpisov, s čimer od vlade zahtevajo spremembo reforme in vrnitev avtonomije izobraževalnemu sistemu. Peticijo je do sedaj podpisalo 30 tisoč učiteljic in učiteljev, 10 odstotkov šol pa si je tudi uradno drznilo upreti vladnim nameram.