16. 2. 2026 – 14.00

Pusti pustni OFF

Vir: MČ
Izraelska vlada sistematizira zasege palestinske zemlje, MSF v Gazi o oboroženih vdorih v bolnišnico Naser
Vir: Flickr, Svala Jonsdottir, CC BY-NC-ND 2.0
24. 1. 2025 – 17.00
Izraelska vojska začela operacijo Železni zid

Izraelska vlada je potrdila načrt za določitev zemljiških pravic in zaseg zemlje na Zahodnem bregu. Načrt določa registracijo vseh zemljišč v okupacijski coni C, za katera Palestinci ne bi mogli dokazati lastništva, kot izraelsko državno lastnino. Pogoji dokazovanja lastništva so zastavljeni tako, da večina palestinskih lastnikov zahtevane dokumentacije ne more predložiti, saj so jordanske oblasti med letoma 1949 in 1967, ko so nadzorovale ozemlje, v katastrski register vpisale okrog 30 odstotkov zemlje na Zahodnem bregu. Izraelske okupacijske oblasti s popisom niso nadaljevale. Večinoma ruralna cona C je pod popolnim izraelskim vojaškim nadzorom, v njej pa biva približno 300 tisoč Palestincev.

Organizacija Zdravniki brez meja je prekinila delo na večini oddelkov v bolnišnici Naser v Han Junisu. Ostajajo na kirurgiji. Kot razlog za prekinitev dela navajajo prisotnost oboroženih borcev, ki ustrahujejo zdravnike in paciente ter izvajajo aretacije pacientov. Pripadnosti borcev v organizaciji niso opredelili. Vodstvo bolnišnice navedbe organizacije zanika in obtožuje Zdravnike brez meja, da z izjavo o borcih upravičujejo napade na bolnišnico in spodkopavajo njen zaščiten status po mednarodnem pravu. Prekinitev dela v bolnišnici Naser sicer sledi prepovedi delovanja v Gazi, ki jo je v začetku meseca Zdravnikom brez meja izdala izraelska vlada. Han Junis leži na ozemlju, s katerim po ameriškem načrtu za premirje upravlja palestinsko odporniško gibanje Hamas, toda nadzor nad območjem bolnišnice Naser je junija med izraelskim vdorom v mesto prevzela kolaboracionistična milica Ljudske sile. Prepoved delovanja v enklavi za Zdravnike brez meja in še 36 drugih humanitarnih organizacij od marca letos je izraelska vlada napovedala decembra, potem ko ji organizacije niso izdale podatkov o zaposlenih Palestincih.

Vir: 2026 northeastern Syria offensive, avtor: Ecrusized, dostopno na: Wikimedia commons (CC0 1.0)
23. 1. 2026 – 17.00
14-točkovni dogovor med SDF in sirskimi vladnimi silami

Ameriška vojska je sirijski vladni vojski predala nadzor nad bazo Al Šadadi v Hasaki na severovzhodu države. Z njo je do sedaj upravljalo zavezništvo proti Islamski državi pod vodstvom Združenih držav. Prejšnji teden je ameriška vojska sirijski predala bazo Al Tanf. Poveljstvo ameriške vojske za Bližnji vzhod, krajše CENTCOM, je sporočilo, da je v prvi polovici februarja izvedlo deset napadov na več kot 30 položajev Islamske države v Siriji. Napadi so odziv na decembrski napad na ameriške in sirske vojake pri Palmiri, v katerem so borci Islamske države ubili tri ameriške vojake in enega sirskega tolmača.

24. 2. 2023 – 17.00
Notranjepolitično dogajanje v Ukrajini

Ukrajinski Nacionalni protikorupcijski urad je med poskusom bega iz države aretiral nekdanjega ministra za energetiko Hermana Haluščenka. Urad Haluščenka sumi sodelovanja v kriminalni združbi in pranja denarja v povezavi s tako imenovanim primerom Midas. Glede na preiskavo protikorupcijskega urada in Posebnega protikorupcijskega tožilstva so osumljeni v času vojne z Rusijo preko investicij v fiktivne sklade in kriptovalute oprali okrog 100 milijonov evrov, ki so jih prejeli kot podkupnino od poslovnih partnerjev državnega podjetja Energoatom. Protikorupcijski agenciji vpletenosti poleg nekdanjega ministra sumita tudi prijatelja predsednika Volodimirja Zelenskega ter lastnika studia Kvartal 95 Timurja Mindiča. Junija lani je parlament po predlogu predsednika Zelenskega sprejel zakon, s katerim je omejil pooblastila obeh neodvisnih protikorupcijskih agencij in nadzor nad njima podelil generalnemu državnemu tožilstvu, vendar ga je po protestih razveljavil.

Vir: javna domena
10. 11. 2025 – 17.00
Babiš, češki nacionalist z Japonske in motoristi podpisali koalicijski sporazum

Več tisoč ljudi je v okrog 400 krajih na Češkem po pozivu državljanske pobude Milijon trenutkov za demokracijo protestiralo v podporo predsedniku Petru Pavlu v sporu z vlado Andreja Babiša iz stranke ANO. Na protestu v Brnu se je zbralo skoraj 10 tisoč ljudi. Predsednik Petr Pavel zavrača imenovanje častnega predsednika koalicijske stranke Motoristi Filipa Turka za okoljskega ministra. Prvi protest v podporo predsedniku je potekal v začetku meseca v Pragi. Sledil je predsednikovi objavi sporočil voditelja Motoristov Petra Macinke, v katerih je predsedniku grozil s »posledicami«, če Turkove nominacije ne sprejme. Turek je nekdanji dirkač najslabše kakovostne kategorije Formule, ki rezervoar za gorivo po lastnih navedbah vedno napolni do 88 litrov.

Iranski minister za zunanje zadeve Abas Aragči je prispel v Ženevo na pogajanja z direktorjem Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaelom Grossijem o inšpekciji iranskih jedrskih objektov. Iranska vlada je dostop do objektov agenciji Združenih narodov odrekla po ameriškem bombardiranju junija lani. V soboto so v več mestih po svetu, med drugim v Tel Avivu, Washingtonu, Los Angelesu, Londonu, Münchnu, Lizboni in Sydneyju potekali protesti iranske diaspore. V Münchnu je 200 tisoč zbranih protestnikov nagovoril pretendent za iranski prestol Reza Pahlavi. Pred tem je ameriški predsednik Donald Trump ukazal napotitev še ene letalonosilke v Perzijski zaliv.

Stranki Gibanje Svoboda in Socialdemokrati sta v državni zbor vložili kandidatni listi za marčevske parlamentarne volitve. Na listi Gibanja Svoboda je 83 kandidatov, ki jih je svet stranke potrdil v četrtek. Robert Golob bo kandidiral v volilnih okrajih Bežigrad 1 in Domžale 2, Klemen Boštjančič v okrajih Novo mesto 2 in Krško, Urška Klakočar Zupančič pa v okraju Ljubljana center. Demokrati Anžeta Logarja so svojo kandidatno listo predstavili na konvenciji stranke v Logatcu. Na volitvah bodo nastopili z 88 kandidati. Stranki Levica in Vesna sta skupno listo predstavili v petek, na njej pa se je kot novo ime pojavila predsednica združenja Srebrna nit in pobudnica zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Biserka Marolt Brecelj. Luka Mesec namerava kandidirati v okrajih Ljubljana center in Šiška 1, njegova sokoordinatorica Asta Vrečko pa v okraju Bežigrad 2.
 

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi