Ameriško-kanadsko podjetje TC Energy  je sporočilo, da odstopa od načrta gradnje naftovoda Keystone XL. Razlog za odpoved projekta, kjer so se priprave na gradnjo že začele in prvi segmenti cevi že čakajo ob nesojeni trasi cevovoda, ki vodi od Kanadske Alberte do Kansasa v ZDA, je odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da na prvi dan svojega predsedovanja umakne okoljsko dovoljenje. To dovoljenje je zavrnil že ameriški predsednik Barack Obama, nato pa je njegov naslednik Donald Trump to odločitev spremenil. Projekt je postal osrednja politična orientacijska točka vprašanja o varovanju okolja v ZDA. Cevovod bi sicer predvsem skrajšal pot in povečal kapaciteto prenosa nafte z najdišč katranskega peska v jugovzhodni Kanadi do rafinerij na ameriškem srednjem vzhodu in v Teksasu. Najbolj goreči zagovorniki cevovoda in izkoriščanja najdišč katranskega peska so bili Kanadčani z premeriereom Justinom Trudeaujem na čelu. Kanadska provinca Alberta je v projekt vložila skoraj milijardo evrov in bo najverjetneje zaradi odpovedi projekta izgubila okoli 650 milijonov evrov svojega neposrednega vložka. 

V okviru korupcijske čistke ruskega predsednika Vladimirja Putina je rusko sodišče na včerajšnji razsodbi prepovedalo delovanje organizacije Fundacija proti korupciji opozicijskega politika Alekseja Navalnega. Navalnemu in njegovim zaveznikom, ki si sami rečejo kar Team Navalni, je bilo zaradi suma poskusov političnega destabiliziranja in promoviranja populizma preprečeno kandidiranje na volitvah, če bodo nadaljevali s svojim delom, pa jim grozijo tudi večletne zaporne kazni. Obsoba sovpada s splošno spremembo v občevanju Kremlja z raznimi opozicijskimi skupinami, na katere ruske oblasti že dlje časa pritiskajo, sicer brez konkretnih sankcij. Z razsodbo v veljavo namreč stopa še Putinov na novo sprejeti zakon o ekstremističnih skupinah, kot so Islamska država ali pa razna neonacistična združenja, ki jim bo dokončno odvzeta pravica do udeležbe na volitvah. 

Bivši vladni premier in predsednik Mongolske ljudske stranke Uhna Hurelsuh je včeraj postal šesti izvoljeni mongolski predsednik. S skoraj 70 odstotki pridobljenih glasov je tako premagal nasprotnika opozicijske, liberalno nacionalistične Demokratske stranke, Sodnomzunduja Erdena, in pa Daangasurena Ehbata, voditelja alianse levičarskih strank Volilne koalicije pravih oseb. Čeprav se mora z zavzetjem nove pozicije Hurelsuh odpovedati članstvu v Mongolski ljudski stranki, pa se pričakuje, da bo najstarejša mongolska stranka, ki je državo vodila že v času socializma, s prvo predsedniško zmago po dvanajstih letih močneje konsolidirala svojo oblast. Novi predsednik vstopa na funkcijo z bistveno manjšimi pristojnostimi, saj so ustavne spremembe leta 2019 močno zmanjšale vlogo predsednika države. 

Albanski parlament je s 104 glasovi za in sedmimi proti potrdil ustavno obtožbo zoper predsednika države Ilirja Meta. Obtožba se tako seli pred albansko ustavno sodišče, ki mora o zadevi razsoditi v roku treh mesecev. Ustavno obtožbo zoper predsednika so člani vladajoče Socialistične stranke Edija Rame napovedali že po aprilskih volitvah, saj naj bi se Meta, ki je oster kritik Rame, izneveril ustavni dolžnosti varovanja nacionalne enotnosti, ker je podpiral nasprotnike socialistov. Uspeh obtožnice, ki mora imeti dvotretjinsko večino v 140-članskem parlamentu, so prinesli glasovi opozicijskih nadomestnih poslancev, saj je veliko število izvoljenih poslancev svoj mandat vrnilo. 

Grški delavci so pričeli z obširno stavko proti kontroverzni reformi vladajoče stranke Nova demokracija, s katero bi v veljavo stopil 10-urni delovnik, dovoljena meja nadur bi se zvišala na 150 ur letno, z uvedbo digitalnih delavskih kartic pa bi se lahko lažje nadzorovalo opravljeno delo. Minister za delo Kostis Hatzidakis in premier Kyriakos Mitsotakis sta stopila v bran reformam, češ, da skušajo zavarovati delavske pravice. Največji sindikati in levičarska opozicijska stranka Siriza pa so opozorili, da bi sprejeta zakonodaja lahko močno poslabšala razmere na delovnem mestu, predvsem pa ogrozila kolektivno avtonomijo ter družbo kot tako. Na stavke pred parlament se je zaenkrat podalo okoli 10,000 ljudi, protesti pa so v grški prestolnici ponekod povzročili ustavitev javnega prometa. 

V nedavnih političnih čistkah na Kitajskem je bilo aretiranih okoli 1000 posameznikov, ki so z uporabljanjem kriptovalutnih storitev prali sredstva, nezakonito pridobljena z raznimi telefonskimi in internetnimi prevarami. Kitajska je sicer že leta 2019 naznanila prepoved finančnih transakcij Bitcoina in ostalih kriptovalut, nato pa je pred nekaj tedni še zaostritev boja proti špekulacijam finančnega kapitalizma, kar je razpočilo tudi špekulativni balon na področju kriptovalut. Kljub obsežnim akcijam oblasti in vse bolj restriktivni sprejeti zakonodaji pa vzpenjajoči se rdeči zmaj še vedno ostaja največje rudno nahajališče za imaginarno rudarjenje, saj k hitrosti rudarjenja Bitcoina in ostalih kriptovalut prispeva okoli 65 odstotkov računske moči omrežja. 

Irska parlamentarna stranka Sinn Fein se otepa obtožb, da so se člani stranke pred parlamentarnimi volitvami leta 2016 pretvarjali, da so predstavniki izmišljenega podjetja za raziskovanje javnega mnenja Irish Market Research Agency in tako pridobili podatke o volilnih preferencah. Iz stranke so javnosti sporočili, da so prakso opustili in da so se tega poslužili, ker v časovnem obdobju niso zmogli financirati dejanskih raziskovalcev javnega mnenja. Sinn Fein je trenutno poleg stranke Fianna Fáil s 37 sedeži največja stranka v spodnjem domu irskega parlamenta, vendar deluje v opoziciji. 

Huawei je napovedal vzpostavitev osrednjega logističnega centra v Sloveniji, ki nas bo povezal z devetnajstimi trgi iz Srednje in Jugovzhodne Evrope. Gradnja skladišča komunikacijskega giganta se načrtuje v bližini Brnika in bo obsegalo približno 6000 kvadratnih metrov. Histro Žang, generalni direktor Huawei Technologies Slovenia, je dodal, da so v slovenski podružnici Huaweija posebej veseli, saj naj bi se številka zaposlenih zvišala za kar 40 glav, torej bi skupaj štela 160 ljudi. Živel kitajski neregulirani kapitalizem, ki ustvarja nova delovna mesta! 

Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija je v sredo na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani vložil kazensko ovadbo proti predstavnici Pravne mreže za varstvo demokracije Katarini Bervar Sternad in odvetnici Nataši Pirc Musar. Omenjena organizacija je namreč skupaj z odvetniško družbo Pirc Musar in Lemu Strle vložila kazensko ovadbo zoper Urbanijo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do Slovenske tiskovne agencije. Urbanija obtoženima očita, da sta naznanili sum kaznivega dejanja proti njemu, čeprav sta ob vložitvi vedeli, da on tega kaznivega dejanja ni storil. Decembra lani je namreč podobno ovadbo že vložil Sindikat novinarjev Slovenije, a je bila obtožba zavržena. To je sindikat sicer storil še pred sprejemom sedmega protikoronskega zakona, ki ustanovitelju še bolj eksplicitno nalaga plačilo javne službe STA tudi v primeru, da pogodba med Ukomom in STA ni sklenjena. 

Gibanje Za pitno vodo začenja s kampanjo pred referendumom o noveli zakona o vodah. Pred začetkom so iniciative gibanja ponovno opozorile na škodljivost sprejetega zakona, ki bi lahko deloval kot odskočna deska za obsežno privatizacijo slovenskih vod. Na referendumu bo lahko svoj glas oddalo okoli milijon sedemsto tisoč volilnih upravičencev, za zavrnitev novele pa bo potrebno okoli 340 tisoč glasov volivcev. Več v OFFsajdu ob petih.