Višje sodišče v Madridu je odredilo pripor za vodji dveh katalonskih separatističnih nevladnih organizacij. V priporu zaradi kaznivega dejanja hujskanja k uporu do konca sojenja ostajata Jordi Cuixart iz združenja Omnia Cultural in Jordi Sanchez iz Katalonske narodne skupščine. Tožilstvo je predlagalo pripor tudi za vodjo katalonske policije Josepa Lluis Trapera, zaradi nespoštovanja ukazov Madrida. A se je sodišče odločilo za milejši ukrep odvzema potnega lista. Odločitev sodišča je sprožila proteste širom Katalonije in negativen odziv katalonskih oblasti.

Svet Evropske unije v sestavi zunanjih ministrov je sprejel nove sankcije proti Severni Koreji. Sprejeti trije ukrepi dopolnjujejo sankcije, ki jih je že sprejel Varnostni svet Združenih narodov. Prvi ukrep je popolna prepoved evropskih vlaganj v Severno Korejo. Prepoved je bila doslej omejena na vlaganja v industrijo, povezano z jedrskim in konvencionalnim oboroževanjem, rudarstvom, kemično in vesoljsko industrijo ter metalurgijo. Drugi ukrep je popolna prepoved prodaje rafiniranih in nerafiniranih naftnih proizvodov Severni Koreji. Tretji ukrep pa Severnokorejcem v Evropski uniji zmanjšuje dovoljeni znesek njihovih denarnih nakazil v Severno Korejo s 15.000 na 5.000 evrov.

Malteška raziskovalna novinarka Daphne Caruana Galizia je bila ubita v bombnem napadu na njen avtomobil. Caruana Galizia je sodelovala pri razkritjih o podjetjih v davčnih oazah v okviru projekta Panama Papers. Med drugim je razkrila povezave malteškega premierja Josepha Muscata s podjetji v davčnih oazah. Muscat je umor novinarke obsodil. Podjetja, s katerimi je bil povezan premier, pa naj bi služila pranju denarja azerbajdžanske vladajoče družine. Ta se v zadnjem času med drugim sooča z obtožbami o sodelovanju v trgovini z orožjem, namenjenemu v Sirijo, in podkupovanjem predstavnikov Sveta Evrope.

Izrael je prvič po 15 letih odobril gradnjo judovskih naselbin v mestu Hebron na Zahodnem bregu. V začetni fazi bi bilo v bližini starega dela mesta zgrajenih 31 stanovanjskih enot, kasneje še okoli 3800. V za gradnjo predvidenem območju trenutno živi 35.000 Palestincev in 700 Judov. Hebron je največje mesto na Zahodnem bregu in drugo največje na palestinskih ozemljih, takoj za Gazo. Unescova razglasitev starega dela Hebrona za kulturno dediščino je bila ravno v preteklih dneh razlog za odhod Izraela iz te organizacije.

Iraška vladna vojska je v sodelovanju s šiitskimi milicami zavzela mesto Kirkuk, ki je bilo do sedaj pod oblastjo kurdske regionalne vlade. Kirkuk formalno ne spada v kurdsko avtonomno regijo, etnično pa je razdeljen na Kurde, Arabce in Turkmene. Po ofenzivi Islamske države so iraške sile iz mesta zbežale, zavzele pa so ga kurdske pešmerge. Od takrat ga kurdska vlada obravnava kot svoje ozemlje, čemur nasprotuje vlada v Bagdadu. Spor o Kirkuku se je zaostril po kurdskem referendumu o neodvisnosti, na katerem so konec prejšnjega meseca Kurdi izglasovali odcepitev od Iraka. Sledilo je zavzemanje položajev okrog mesta in ofenziva centralne vlade, ki je rezultirala v včerajšnjem zavzetju mesta. To je že pozdravila sosednja Turčija, ki v kurdski neodvisnosti vidi grožnjo svoji ozemljski celovitosti. Kurdske stranke, ki temeljijo na plemenskih pripadnostih, pa krivdo za padec Kirkuka valijo druga na drugo.

Ostajamo na bližnjevzhodnih bojiščih. Sirske demokratične sile so zavzele mesto Raka, prej pod nadzorom Islamske države. Zmagovalno koalicijo Kurdov in Arabcev, v kateri prevladujejo prvi, so v štirimesečni ofenzivi s specialnimi enotami in vojaškim letalstvom podpirale Združene države Amerike. V ofenzivi je po poročanju organizacije Sirska mreža za človekove pravice, ki podatke pridobiva od terenskih aktivistov, umrlo približno 900 civilistov, večina v ameriških zračnih napadih. Po podatkih organizacije Reach pa naj bi v Raki, ki je pred vojno štela 300.000 prebivalcev, ostalo manj kot tri tisoč ljudi. Raka je bila prestolnica Islamske države. Po njenem padcu Islamska država obvladuje še več mest ob reki Evfrat na vzhodu Sirije in zahodu Iraka.

Samostojni poslanec Andrej Čuš je vložil zahtevo, da o spremembi zakona o trgovini že v prvi zakonodajni fazi razpravlja celoten državni zbor. Čuševa novela predvideva obvezno zaprtje večine trgovin ob nedeljah. Več o predlogu pove poslanec sam.

Izjava

Plenarna razprava v prvi fazi ni pogosta praksa državnega zbora. Tokrat so jo podprli koalicijski poslanci in poslanci iz vrst Nove Slovenije. Čuš spregovori o tem in poslancih, ki so podprli njegovo zahtevo.

Izjava