Vrhovno sodišče v Islamabadu je odredilo pridržanje nekdanjega pakistanskega predsednika generala Perveza Mušarafa. Nalog se nanaša na obtožbe, da je Mušaraf leta 2007 z odstavitvijo vrhovnih sodnikov in razglasitvijo izrednih razmer zagrešil izdajalstvo. Kdaj bodo nekdanjega predsednika prijeli, sicer ni jasno. Mušaraf je bil namreč med izrekom naloga prisoten na sodišču, kjer je obramba zahtevala podaljšanje varščine. Po odredbi aretacije je Mušaraf v spremstvu svojih varnostnikov brez težav zapustil sodišče in se vrnil domov. Primer razpustitve vrhovnega sodišča je sicer le eden od treh, ki bremenijo nekdanjega predsednika. Med drugim je obtožen tudi sodelovanja pri umoru nekdanje premierke Benazir Buto. Mušaraf vse obtožbe zoper njega zanika in vztraja, da gre za politično motivirane sodne postopke.

Včeraj je, potem ko so v senatu propadli trije ključni amandmaji reforme zakonodaje o orožju, v družbi žrtev orožarskega nasilja ameriški predsednik Barack Obama dejal, navajamo: "Danes je sramoten dan za Washington," konec navedka. Obama je še dodal, da so se senatorji ustrašili orožarskega lobija, ki je pred glasovanjem širil laži o vsebini amandmajev. Senat je v sredo glasoval o predlogu republikanca Pata Toomeyja iz Pensilvanije in demokrata Joa Manchina iz Zahodne Virginije o obveznem preverjanju morebitne kriminalne preteklosti kupcev orožja na orožarskih sejmih in na internetu. Preteklost se zdaj preverja le pri kupcih orožja v trgovinah. Predlog je dobil 54 glasov, vendar bi jih bilo treba za potrditev zbrati vsaj 60.

Povolilni šok v Venezueli še vedno traja. Po tesni zmagi na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli, na katerih je slavil naslednik preminulega predsednika Huga Chaveza, Nicolas Maduro, zmagal pa je za manj kot 1 odstotek glasov, in nasilnih demonstracijah, ki so sledile v naslednjih dneh, določene države niso priznale volilnega izida. Med temi so še vedno Združene države Amerike, saj je minister za zunanje zadeve John Kerry izjavil, da še niso pripravljene priznati izida volitev. Madura je v odzivu Washington obtožil vmešavanje v notranje zadeve Venezuele in dodal, da jim je vseeno za njihovo priznanje. Čestitke Nicolasu Maduri pa med drugim še vedno ni poslala tudi slovenska predsednica vlade Alenka Bratušek.

Nekdanji sindikalni voditelj in predsednik senata Franco Marini ima dobre možnosti, da postane novi italijanski predsednik. Tako vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani kot njegov nasprotnik z desnega pola Silvio Berlusconi sta povedala, da bosta na volitvah, ki se pričnejo danes, podprla kandidaturo 80-letnega Marinija. Glede podpore Marinija so sicer v Bersanijevi levosredinski koaliciji razdeljeni, podpreti naj bi ga nameravali le dve tretjini poslancev. V Italiji predsednika namreč izvoli parlament in ne ljudstvo.

Nadaljuje se trend vse večjega razkoraka med bogatimi in revnimi. Po razpadu Jugoslavije je tudi na tem prostoru relativno hitro vzklilo, specifično za ta prostor, nemalo multimilijonarjev. Medtem ko se večina ubada s tem, kako in s čim napolniti želodec, so se posamezniki izvrstno znašli v času tranzicije, ki ji, kot kaže, ne bo kmalu konca. Misli o morda "večni“ tranziciji na Balkanu prepustimo srbskemu humoristu, satiriku in piscu aforizmov Aleksandru Čotriću:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Da živimo v izredno zanimivih časih, bi se lahko strinjali. Lanskoletna raziskava najbogatejših ljudi na svetu je pokazala, da v Srbiji, na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini živi 435 multimilijonarjev. Spodnja meja za vpis v ta seznam je osebno premoženje najmanj 30 milijonov ameriških dolarjev. V preteklih letih ni bilo malo sumljivih in spornih poslov na področju celotne bivše Jugoslavije. Privatizacija nekdaj družbenega pa je še vedno v teku. Še enkrat prisluhnimo Aleksandru Čotriću, o tem, kakšna je borba proti kriminalu, korupciji in morebitna svetla prihodnost Srbije v Evropski uniji.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Vedno nam, če ne drugo, ostane humor.

Koprsko pristanišče je včeraj obiskala Greenpeacova ladja Arctic Sunrise, ki opozarja na potrebo po zaščiti in večji implementaciji malega priobalnega ribolova. V ozadju turneje ledolomilca Arctic Sunrise pa gre za kampanjo te nevladne okoljske organizacije pred zadnjo fazo pogajanj o novi Skupni ribiški politiki v Evropi. Dosedanja Evropska ribiška politika je z dajanjem prednostnega dostopa do ribolovnih kvot podpirala velike in pogosto uničevalne ribiške ladje. Govorili smo z Dejanom Savičem iz Greenpeacea v Sloveniji:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Aktivisti gibanja Vseslovenska ljudska vstaja se v soboto odpravljajo v Šaleško dolino in na Koroško. Tako imenovani vstajniški avtobus bo s parkirišča na Dolgem mostu v Ljubljani, ob 7.15 zjutraj, odpeljal proti Koroški. Vstajniki bodo na sobotni turneji naredili pet postojank. Prva se ima zgoditi praviloma ob deveti uri zjutraj, in sicer v Šoštanju pred gradbiščem TEŠ 6. Govorili smo z Laro Valič, ki nam je povedala več o samem programu:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila Marko Kraševec in Luka Počivalšek.