Zvezni sodnik v New Yorku je razsodil v prid svojcem žrtev terorističnega napada 11. septembra 2001, ki so v sodbi zahtevali poplačilo odškodnin s strani Irana. Nekaj več kot tisoč svojcev žrtev je obtožilo Iran sodelovanja pri načrtovanju, treningu in organizaciji operativcev Al Kaide, ki so izvedli napad na dvojčka v New Yorku. Ameriška komisija za 11. september, ki je preiskovala teroristični napad, sicer ni odkrila nobenih dokazov o neposredni vpletenosti iranske vlade v napad. Sodnik se je pri sodbi skliceval na zakon “Pravica proti sponzorjem terorizma” iz leta 2016, sicer edini zakon, na katerega je nekdanji predsednik Barack Obama vložil veto. Zakon določa, da lahko zvezni sodnik na podlagi civilne tožbe proti tujim državam, obtoženim sponzoriranja terorizma, le-tem odvzame del državne suverenosti in jim naloži denarno kazen. Pri tem ni pomembno, ali tujo državo ameriško zunanje ministrstvo uradno prepozna kot državnega sponzorja terorizma, kar je bilo zahtevano v prejšnjem zakonu. Kljub vsemu pa ima sodba iz New Yorka samo simbolično vrednost, saj ne obstajajo mehanizmi, ki bi Iran prisilili v izplačilo odškodnin.

Obtožbam proti Iranu se pridružuje tudi Maroko. Vlada v Rabatu je zaprla ambasado v Teheranu in odpoklicala iranskega veleposlanika, saj naj bi Iran domnevno podpiral Fronto Polisario, gibanje za neodvisnost Zahodne Sahare. Maroko obtožuje Iran in libanonsko gibanje Hezbolah, da sta sodelovala pri oboroževanju in treniranju članov Fronte Polisario. Maroko, ki okupira približno dve tretjini ozemlja Zahodne Sahare od leta 1975, nasprotuje popolni neodvisnosti ozemlja, gibanje Fronta Polisario pa zahteva izvedbo referenduma, predvidenega že leta 1991 v Resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov 690.

Več deset tisoč protestnikov je v Armeniji nasprotovalo odločitvi parlamenta, da ne podpre edinega kandidata za predsednika vlade, Nikola Pašinjana. Pašinjan je protestnike pozval k splošni stavki in mirnim demonstracijam. Protesti, ki so se začeli ob imenovanju dolgoletnega predsednika Serža Sargsjana na mesto premierja, so kaj kmalu sicer dosegli njegov odstop. Vse opozicijske stranke so podprle kandidata iz manjše stranke Jelk. Pašinjan je prejel 45 glasov, 55 poslancev pa je glasovalo proti. Za izvolitev bi potreboval 53 glasov. Poslanci vladajoče Republikanske stranke so z izjemo dveh - eden je glasoval za, drugi se je vzdržal -  glasovali proti, hkrati pa niso predlagali kandidata iz lastnih vrst. Možne razloge za zavrnitev Pašinjana s strani republikancev navede Arto Vaun:

Izjava

Parlament bo 8. maja ponovno glasoval o potrditvi Pašinjana za predsednika vlade. V primeru, da poslanci ponovno zavrnejo Pašinjana, bo parlament razpuščen in izvedle se bodo predčasne volitve, razloži Vaun:

Izjava

Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut s sedežem v Stockholmu je izdal poročilo o svetovnih izdatkih za namene vojske za leto 2017. Lani je svetovna poraba dosegla nekaj več kot bilijardo evrov, kar je najvišja vsota od konca hladne vojne. Največji porabnik s 35 odstotki svetovne porabe ostajajo Združene države Amerike, sledi jim Kitajska s 13 odstotki. Na tretje mesto, ki ga je prej zasedala Rusija, se je letos uvrstila Saudova Arabija s štirimi odstotki svetovne porabe. Za namene vojske štiri ali več odstotkov bruto domačega proizvoda namenijo Rusija, Saudova Arabija, Izrael, Libanon, Kuvajt, Bahrajn, Oman, Alžirija, Jordanija, Armenija in Republika Kongo.

Francoski notranji minister Gerard Collomb je po včerajšnjih prvomajskih protestih napovedal zaostritev varnosti na protestih. Na protestih je namreč okoli tisoč v črno oblečenih nepridipravov zažgalo restavracijo McDonald’s in 6 avtomobilov. Francoski predsednik Emmanuel Macron je protestnike okaral in jim povedal, da je prvi maj praznik delavcev in ne huliganov. Policija je aretirala 109 izgrednikov. Tradicionalnega prvomajskega protesta, ki ga je organiziral največji francoski sindikat CGT, se je sicer udeležilo okoli 55 tisoč ljudi.

Bivši romunski predsednik Traian Băsescu je na romunski televiziji B1 izjavil, da Nemčija pritiska na Romunijo, naj prizna Kosovo. Prav tako naj bi pritiskala na ostale štiri države Evropske unije, ki tega še niso storile - Španijo, Grčijo, Ciper ter Slovaško, ter tako po njegovem mnenju presegla meje dobrega okusa v svoji zunanji politiki. Tega po njegovih besedah ne smejo storiti, saj bi potem morali priznati tudi Krim kot del Rusije ter neodvisnost Pridnjestrske republike, saj gre v vseh primerih za nasilno spreminjanje meja. Pridnjestrska republika je samooklicana neodvisna država v mednarodno priznani Moldaviji, slednja pa ima z Romunijo zgodovinsko tesne vezi, isti jezik, isto ime za valuto ter občasne unionistične težnje znotraj ideje o Veliki Romuniji.

Uprava srbske policije je prepovedala zbor Srbske radikalne stranke v srbskem kraju Hrtkovci v bližini hrvaške meje. Vojislav Šešelj, predsednik stranke, je v tem kraju maja leta 1992 podal govor, v katerem je pozval k preganjanju Hrvatov iz vasi in zaradi katerega je bil tudi obsojen pred haaškim sodiščem. Policija je zbor prepovedala zaradi pomanjkljive prijave, ki jo je stranka oddala za pridobitev dovoljenja. Šešelj se je odzval z izjavo, da se bodo predstavniki radikalov v primeru, da jim policija onemogoči zbor, vseeno odpravili na sprehod po vasi.