Nizozemsko-britanska naftna družba Royal Dutch Shell je izgubila tožbo, ki jo je v Haagu proti njim vložila nizozemska izpostava organizacije Prijatelji zemlje. Shellu, ki je tretja največja naftna družba na svetu, je sodišče naložilo, da mora do leta 2030 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 45 odstotkov, in sicer glede na leto 2019 – enako velja tudi za njihove dobavitelje. To verjetno pomeni, da bodo morali zmanjšati obseg ekstrakcije zemeljskega plina in nafte. Pravna podlaga za odločitev sodišča je doseganje resolucij iz Pariškega sporazuma, ki želi segrevanje planeta omejiti na 1,5 stopinje Celzija. Svetovni sporazum tako velja tudi za korporacije, ki so se mu do sedaj izmikale. Do sedaj je Shell v razvoj obnovljivih virov vložil le 4 odstotka prihodkov. Odločitev je še posebej pomembna zato, ker omogoča podobne tožbe drugih velikih onesnaževalcev. Več pove predsednica in strokovna vodja Društva Fokus Živa Kavka Gobbo. 

Izjava

Tržna predstavnica ZDA Katherine Tai in kitajski premier Liju He sta se na današnjem srečanju pogovarjala o prihodnosti tržnih odnosov med velesilama. Ker Kitajska v dogovorih iz prejšnjih let ni uspela odkupiti v naprej dogovorjenih količin ameriških izdelkov, se je Peking zavzel, da bo do konca tega leta zvišal uvoz iz ZDA za 160 milijard evrov. Na drugi strani pa ameriški predsednik Joe Biden ne popušča s trgovinsko politiko svojega predhodnika Donalda Trumpa, saj bo, predvsem z namenom blaženja posledic epidemije na domačo ekonomijo, še naprej ohranjala obstoječe carine na kitajske izdelke. Bidenov oster nastop do vzpenjajoče se velesile se kaže tudi na primeru predsednikovega navodila ameriškim varnostnim službam, naj ponovno zaženejo preiskovanje izvorov koronavirusne epidemije. Te bodo ponovno preiskali tudi domnevo, da se je ta pričela z razširitvijo virusa iz Vuhanskega laboratorija, kar zagovarja vsaj ena - čeprav neimenovana - ameriška obveščevalna služba.

Po včerajšnjem srečanju s palestinskimi in izraelskimi voditelji je ameriški zunanji minister Anthony Blinken Gazi obljubil pomoč, pri tem pa se mu je pridružil katarski šejk Tamim bin Hamad Al Thani, ki bo za rekonstrukcijo Gaze namenil dobrih 400 milijonov evrov. Jahja Sinwar, voditelj političnega krila gibanja Hamas, je sicer pozdravil mednarodno in arabsko pomoč Palestini, a je izpostavil, da so humanitarne akcije v rokah ZDA in njenih zaveznikov namenjene krepitvi moči stranke Fatah, ki jo je Hamas premagal na volitvah leta 2006. Fatah kot največjo in najmočnejšo stranko palestinskega osvobodilnega gibanja po sporazumih v Oslu leta 1993 in 1995 zakonodaja Združenih narodov priznava za edinega legitimnega upravljalca na območjih Gaze in Zahodnega brega. 

Iran je za naslednje štiri mesece prepovedal rudarjenje kriptovalut, saj jih krivi za pogoste kolapse električnega omrežja po državi. Tam namreč prihaja do spontanih izpadov elektrike, ki povzročajo nemire med državljani. Predsednik Hasan Rohani je v televizijskem nagovoru oznanil prepoved vsega rudarjenja. Do tega naj bi po njegovem mnenju prišlo, ker dandanes rudari že skoraj vsak iranski državljan. Rudarjenje namreč porabi veliko elektrike, saj močni računalniki med sabo tekmujejo za potrditev transkacij v zameno za žetone. Trenutno ilegalne operacije v Iranu terjajo kar 2000 megavatov, kar je približno toliko kot maksimalna poraba elektrike v Sloveniji. Vodja digitalnega komiteja iranskega parlamenta, poslanec Mojtaba Tavangar pa se z Rohanijem ne strinja – meni namreč, da elektrika, porabljena za rudarjenje, porabi le en odstotek električne energije. Krivca vidi v slabem in starem električnem omrežju, izpadi pa naj bi se dogajali tudi zaradi suše, zaradi česar hidroelektrarne ne proizvajajo toliko energije kot sicer.

Začasni predsednik Malija Bah Ndaw in premier Moctar Ouane sta v dveh dneh po pridržanju s strani vojske pod taktirko podpredsednika Assime Goita odstopila. Državni udar so obsodili Združeni narodi, Afriška unija, Evropska unija in  ZDA, ki so pozvali k takojšnji izpustitvi pridržanih, druge mednarodne sile in sosedne države Malija pa so opozorile, da bi lahko politična kriza še bolj destabilizirala območje, saj je malijska hunta v preteklosti oboroževala radikalne islamistične skupine, kot sta Islamska država in al Kaida. Ndaw in Goita sta državno oblast lansko leto avgusta prevzela preko puča, s katerim sta strmoglavila vlado Ibrahima Boubacara Keïte. 

Novice iz Slovenije:

Vlada je na današnji seji sklenila razveljaviti postopek izbire in imenovanja kandidatov za evropska delegirana tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler ter postopek ponoviti. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je zato odstopila. Po njenem mnenju je vladni sklep strokovno neutemeljen, saj, citiramo, »je bil postopek s strani ministrstev za pravosodje izpeljan zakonito in v skladu z nacionalno zakonodajo in uredbo sveta Evropske unije.« Konec citata. Zdravko Počivalšek, podpredsednik vlade in predsednik SMC-ja, iz katerega prihaja tudi zdaj že nekdanja pravosodna ministrica, je povedal, da je vladno dejanje »premik iz mrtve točke« in da je postopek izbire potekal pod izjemnim medijskim pritiskom in pod pritiskom nekaterih posameznikov z evropske ravni, kar smatra za nesprejemljivo vmešavanje v notranje zadeve Slovenije. 

Tudi letos bodo državljanom Republike Slovenije na voljo turistični boni, ki so del interventnega zakona za turizem. Letos jih bo možno koristiti za širši nabor storitev, recimo tudi za kulturne in športne dogodke, ne le za nočitev z zajtrkom, kot je to bilo možno lani. Najverjetneje bodo veljavni do konca leta, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc pa trdi, da bo namenjena nižja vsota kakor lani, ko so za odraslo osebo znašali 200 evrov. Do konca tega leta so veljavni tudi še neizkoriščeni lanski boni. Zakon je sicer še vedno v fazi medresorskega pogajanja. 

OFF sta spisala Lucija in vajenec Matej.