Grška vlada je pred današnjimi kriznimi sestanki s predstavniki po novem tako imenovane nekdanje trojke in evrske skupine sinoči vendarle pripravila reformni program, na podlagi katerega bodo z evropskimi sogovorniki skušali skleniti nov dogovor. Podrobnosti grškega predloga še niso znane, po navedbah grških medijih pa naj bi vlada v Atenah privolila v do sedaj zanje nesprejemljivo znižanje najvišjih pokojnin, zvišanje davka na dodano vrednost in znižanje obrambnega proračuna, v zameno pa naj bi zahtevala zagotovila o lajšanju dolga, o čemer se sicer evrski sogovorniki do zdaj niso bili pripravljeni pogovarjati.

Ali grški predlog v dovoljšnji meri izpolnjuje njihove zahteve, bodo pred finančnimi ministri in voditelji držav z evrom najprej ocenili predstavniki finančne trojke, ki sicer Atenam grozi z odtegnitvijo finančne pomoči. Čeprav uradnih odzivov še ni, naj bi grške oblasti, sodeč po prvih komentarjih evropskih voditeljev, z zadnjim predlogom izkazale dovolj poslušnosti, da bi jim finančni odločevalci utegnili podaljšati rešilni program, ki se, kot je znano, izteče konec meseca. Grčija, ki se je v zadnjih mesecih zaradi pritiska finančnih institucij in njihove nepripravljenosti na resen dialog z Atenami znašla v poglobljeni finančni krizi, si z dogovorom do konca meseca obeta še dobrih 7 milijard evrov pomoči in slabih 11 milijard za reševanje bank.  

Posledice neuspešnega iskanja konsenza s predstavniki trojke in evroobmočja ter poglabljajoče se gospodarske krize občutijo tudi migranti, ki v Evropsko unijo v veliki meri vstopajo skozi Grčijo, nato pa pot hitro nadaljujejo proti ostalim balkanskim državam. Te se vprašanja povečanih migracij lotevajo različno: medtem ko Bolgarija in Madžarska na žalost še zdaleč ne le metaforično beguncem zidata zidove, pa se je Makedonija odločila za politiko hitrega prehoda. Z novim zakonom o migrantih, sprejetim konec minulega tedna, se morajo begunci v 72 urah odločiti za vložitev azila ali pa zapustiti državo. Da je oblastem predvsem do slednjega, kaže ukrep brezplačnega prevoza, ki ga Makedonija odslej nudi migrantom, ki se bodo odločili ekspresno zapustiti državo. Medtem ko zakon v Makedoniji žanje pohvale, pa so nad povečanim begunskim valom zaskrbljeni v Srbiji, prve posledice makedonske migrantske politike pa se, kot pojasnjuje Radoš Đurović iz srbskega Centra za zaščito in pomoč prosilcev azila, že vidijo.

izjava

Na drugi strani pa bo na položaj migrantov v Srbiji močno vplivala tudi napovedana gradnja ograje zidu na madžarsko-srbski meji, ki so jo napovedali v Budimpešti in o kateri trenutno razpravljajo predstavniki policije v obeh državah. Đurović.



izjava

Ob vse hujši situaciji, povezani z migracijami, pa srbske oblasti še vedno najdejo čas za iskanje domnevnih vojnih zločincev, ki je želijo pripeljati pred srbsko roko pravice. Srbsko pravosodno ministrstvo je z včerajšnjo uradno izročeno zahtevo Švici po izročitvi nekdanjega poveljnika bošnjaških sil v Srebrenici nadaljevalo sago z Naserjem Orićem. Orić, ki ga je haaški tribunal za vojne zločine na področju nekdanje Jugoslavije pred leti zaradi pomanjkanja dokazov oprostil vojnih zločinov, se je 10. junija med potjo na konferenco ob 20. obletnici genocida v Srebrenici na podlagi srbske tiralice znašel v švicarskem priporu, medtem pa se je med Sarajevom in Beogradom začel pingpong o veljavnosti srbskih obtožb. Srbski notranji minister Nebojša Stefanović je včerajšnjo uradno vloženo zahtevo po izročitvi komentiral z besedami, da je s tem Srbija opravila svoj del naloge, Orić pa srbskim oblastem iz švicarskega pripora odgovarja, da ga živega v Beogradu ne bodo videli.

V priporu je še vedno tudi novinar televizijske mreže Al Džazira Ahmed Mansur, potem ko mu je nemško sodišče zavrnilo plačilo varščine v zameno za njegovo izpustitev. Mansurja je nemška policija na podlagi mednarodnega naloga za aretacijo, ki ga je izdal Egipt, aretirala v soboto na letališču v Berlinu, medtem ko je potoval v Doho. Novinarjeva aretacija je naletela na številne kritike, ki opozarjajo predvsem na to, da utegne Nemčija Mansurja izročiti Egiptu, kjer so ga lani v odsotnosti zaradi domnevnega mučenja odvetnika med protesti proti predsedniku Hosniju Mubaraku leta 2011 obsodili na 15 let zapora. Obsojeni novinar je obtožbe označil za izmišljene in del poskusa egiptovskih oblasti, da utišajo Al Džaziro, ki jo sicer povezujejo z Muslimansko bratovščino.



Nazaj k migracijam. Zunanji ministri Evropske unije so na srečanju v Luksemburgu tudi uradno sprožili prvo fazo vojaške operacije za boj proti tihotapcem migrantov v Sredozemlju, imenovane EUNAVFOR. V prvi fazi vojaške operacije sta predvidena nadzor in pregled delovanja tihotapskih mrež, ladje, letala in droni pa naj bi jo začeli izvajati že v roku enega tedna. Začetek izvajanja druge in tretje faze operacije, ki se nanaša na iskanje, zaseg in uničenje sredstev tihotapskih združb, je odvisen tudi od Združenih narodov, katerih mandat za vojaško posredovanje želi pridobiti Evropska unija. Od tega, kakšen mandat ji bo poverjen, je odvisen obseg operacije, za katero pa si želi Bruselj pridobiti tudi soglasje Libije. Svoje vojaške kapacitete je za sodelovanje v operaciji EUNAVFOR ponudilo več članic EU, med drugim tudi Slovenija, ki bo v Sredozemsko morje ponovno poslala vojaško ladjo Triglav. A šele jeseni, ko se ta vrne z remonta.     

Evropol za 1. julij napoveduje vzpostavitev nove policijske enote, ki bo v prvi vrsti skrbela za ukinjanje spletnih profilov  pripadnikov Islamske države. Bojda je kar 46 tisoč profilov na socialnem omrežju Twitter povezanih z Islamsko državo, cilj evropolicistov pa je izbris profilov pripadnikov Islamske države že dve uri po registraciji uporabnika. Prek Twitterja naj bi Islamska država širila vpliv, prek Skypa, WhatsAppa in Kika pa naj bi novačila nove bojevnike.

Afganistanski parlament je med predstavitvijo novega obrambnega ministra Masuma Stanekzaja napadla skupina lokalnih talibanov. Dobro organizirani napad na parlamentarno zgradbo v središču prestolnice Kabul se je začel s samomorilskim napadom, temu pa so se priključili drugi napadalci, ki so zasedli položaje ob in v sami parlamentarni zgradbi. Odjeknilo naj bi več eksplozij, verjetni novi minister, večina poslancev in uslužbencev parlamenta pa je ob posredovanju afganistanske policije, ki se je z napadalci borila dobri dve uri, uspela zbežati iz napadenega poslopja. O žrtvah med napadenimi ne poročajo, afganistanska policija pa naj bi med posredovanjem ubila vseh 6 napadalcev iz vrst talibanov, ki so sicer prek svojega tiskovnega predstavnika že prevzeli odgovornost za dejanje.