Nekdanjemu veleposlaniku Mjanmara v Združenem kraljestvu po imenu Kjav Zvar Min je mjanmarski vojaški ataše skupaj z uslužbenci zaklenil vrata veleposlaništva v Londonu. Kjav Zvar Min je namreč ostro kritiziral vojaški puč, ki ga je vojska v Mjanmaru izvedla 1. februarja, ter pozval k izpustitvi vodje Aung San Su Či. V odziv na to ga je mjanmarska vlada pozvala k vrnitvi domov, a je kljub temu ostal v Londonu. Nekdanji veleposlanik je pozval britansko vlado, naj ne prizna novoimenovanega veleposlanika in naj vojaško hunto pošlje nazaj domov, medtem pa je njegov položaj prevzel namestnik veleposlanika Čit Vin. Tudi britanski zunanji minister Dominic Raab je dejanje obsodil kot »ustrahovanje«, zamenjavo veleposlanika pa naj Združeno kraljestvo že sprejelo. Služba veleposlanika se namreč uradno konča, ko je o tem obveščena država gostiteljica, kar v tem primeru drži, saj je bilo britansko zunanje ministrstvo obveščeno o zamenjavi. Londonska policija je včeraj uslužbencem preprečila ponovni vstop v ambasado, pred katero so se ob širjenju novice začeli zbirati protestniki, britansko zunanje ministrstvo pa je sporočilo, da išče nadaljnje informacije o veleposlaniškem obračunu. V vsakodnevnih mjanmarskih protestih, na katere so se oborožene sile brutalno odzvale, je do sedaj umrlo že skoraj 600 ljudi, 2900 ji je bilo aretiranih, danes pa je vojska aretirala tudi vodilnega mjanmarskega igralca in pevca Painga Takhona, ki je aktivno sodeloval v protestnem gibanju, tudi na družbenih omrežjih.

Združene države so včeraj Kitajsko opozorile na vse agresivnejše poteze proti Filipinom in Tajvanu. Ob napadu na filipinske oborožene sile in javna plovila v Tihem oceanu se Amerika namreč počuti dolžno upoštevati pogodbo o medsebojni obrambi med ZDA in Filipini. Kitajska namreč konstantno zavrača tedenske pozive Filipinov k umiku plovil, za katera Manila zatrjuje, da so nezakonito vstopila v ekonomsko cono Filipinov, ki je opredeljena v Konvenciji Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu. Napetosti se stopnjujejo tudi med Kitajsko in Tajvanom, ki ga prva ne priznava kot samostojnega. Včeraj so namreč iz Tajvana sporočili, da je njihovo zračno območje prečkalo 15 celinskih letal. Združene države so na podlagi zakona o odnosih s Tajvanom otoku dolžne zagotoviti sredstva za obrambo pred Pekingom. 

Ameriški predsednik Joe Biden je zaveznikom že obljubil trdno obrambo proti Kitajski. Filipinski predsednik Rodrigo Duterte je kitajskemu veleposlaniku že konec prejšnjega meseca izrazil zaskrbljenost zaradi zbiranja kitajskih ladij v bližini grebena Whitsun v Južnokitajskem morju. 7. marca se je namreč ob grebenu, približno 320 kilometrov zahodno od filipinskega otoka Palawan, zbralo več kot 200 kitajskih čolnov. Kitajsko veleposlaništvo v Manili je ob zavrnitvi prošnje za srečanje z Dutertejem kasneje sporočilo, da so bila plovila ob grebenu zgolj ribiške ladje, ki so se tja zatekle pred nemirnimi razmerami odprtega morja, in s tem zanikalo prisotnost vojaške milice na ladjah. Ob naraščanju mednarodne zaskrbljenosti je tudi Vietnam pozval Peking, naj spoštuje njegovo pomorsko suverenost. Meseca februarja se je Kitajska srečevala s podobnimi obtožbami, ko so jo Japonska in ZDA kritizirale zaradi napotitve ladij v japonska teritorialna morja okoli spornih otokov Diaoju, ki jih na Japonskem imenujejo Senkaku. Brunej, Malezija, Filipini, Tajvan, Kitajska in Vietnam imajo namreč konkurenčne ozemeljske zahteve v Južnokitajskem morju, po teh poteh pa prehaja ogromna količina letne pomorske trgovine. 

Protestniki so v četrti noči nasilja v Severni Irski, kjer se je zaradi brexita vzpostavilo nelagodno politično ravnovesje, zažgali zajeti avtobus in v policiste v Belfastu metali opeke, rakete in plinske bombe. Na obeh straneh zidu, ki ločuje cesto Shankill od sosednjega irskega nacionalističnega območja, se je zbralo več sto protestnikov. Britanski premier Boris Johnson je že »izrazil zaskrbljenost« ter množico pozval, naj medsebojne razlike premošča z dialogom in ne z nasiljem, vlada Severne Irske pa je v luči nemirov danes organizirala izredni sestanek. Do nasilja so pripeljale naraščajoče napetosti glede trgovskih pravil, ki jih določa brexit. S tem se je namreč uveljavila carinska meja znotraj Združenega kraljestva, ki ji Severna Irska nasprotuje. Temu je posledično sledilo še poslabšanje odnosov med strankami protestantsko-katoliške vlade Severne Irske. Včerajšnji nemiri so sledili tistim med velikonočnimi prazniki, ko so na unionističnih območjih v okolici Belfasta protestniki zažigali avtomobile in metali plinske bombe v policiste.

Združene države in Irak so včeraj sporočili, da so se dogovorili o morebitnem umiku ameriških čet iz Iraka. Po krogu pogovorov sta vladi dejali, da se bodo sedaj ameriške sile bolj osredotočile na usposabljanje iraških vojakov, ne pa na neposredni boj proti islamski teroristični skupini ISIS. Ameriški in iraški uradniki so tako izjavili, da v prihodnosti bojne čete za to ne bodo več potrebne, pogovore o obsegu vojaških operacij ameriške vojske pa bodo nadaljevali v okviru vojaških pogajalskih skupin. Po podatkih ameriškega obrambnega ministrstva je v Iraku stacioniranih približno 2500 njihovih vojakov, ki pomagajo v boju proti ISIS. Zaradi vse večje zmogljivosti iraških varnostnih sil sta obe strani potrdili, da se je misija ameriških sil sedaj preusmerila v usposabljanje in svetovanje, s čimer bi sčasoma omogočili prerazporeditev preostalih bojnih sil iz Iraka. Predsednik Barack Obama je leta 2011 umaknil ameriške čete iz Iraka, nato pa jih v državo ponovno poslal leta 2014, ko je ISIS zasegel velike površine iraškega ozemlja. Sedaj pa Pentagon meni, da se je grožnja, ki jo predstavja ISIS, močno zmanjšala.

Vlada je na dopisni seji določila, da bo pouk z 12. aprilom za vse učence in dijake zaključnih letnikov stekel na enak način kot pred zaprtjem javnega življenja. Za dijake prvih treh letnikov pa bo pouk potekal po modelu C, kar pomeni, da se bo polovica razreda šolala v šolskih klopeh, polovica pa na daljavo, pri čemer se bodo vsak teden izmenjevali. To nedeljo pa se bodo znova odprli tudi dijaški domovi. Kljub rahljanju ukrepov bo še vedno veljalo obvezno nošenje mask v šolskih prostorih za učence in učenke od 6. do 9. razreda, pa tudi za dijakinje in dijake ter zaposlene. Ne bo pa več obvezno nošenje maske pri pouku športne vzgoje. Poleg cepljenja in obveznega testiranja zaposlenih ministrstvo za zdravje kot dodatno varovalko predpostavlja tudi samotestiranje učencev in dijakov, kdaj naj bi se to začelo, pa še ni znano. Do sedaj naj bi okoli 20 odstotkov staršev izrazilo interes za prostovoljno samotestiranje svojih otrok.

Med gradivi v vladni obravnavi je bil včeraj objavljen predlog novele o služenju vojaškega roka. Cilj nove zakonodaje je zagotoviti boljšo dolgoročnejšo kadrovsko izpopolnjenost vseh struktur Slovenske vojske. Med navedenim ukrepi je tudi možnost obveznega služenja vojaškega roka, denimo ob morebitnem poslabšanju varnostnega okolja v miru. Obrambni minister Matej Tonin si je že ob nastopu mandata zadal nalogo, da poveča število pripadnikov v Slovenski vojski, in pred dvema mesecema se je pohvalil, da mu to tudi uspeva. Hkrati pa je trdil, da za razliko od koalicijske partnerice SDS ne podpira ponovne uvedbe obveznega služenja vojaškega roka, ki je bilo pri nas ukinjeno leta 2004. Med spremembami, ki jih bo obravnavala vlada, je sicer tudi zvišanje starostne meje za sodelovanje v pogodbeni rezervi vojske, in sicer s 50 na 55 let za moške in s 40 na 55 let za ženske. Stroka ima sicer glede ponovne uvedbe obveznega vojaškega roka precej pomislekov. Nekatere navede obramboslovka Maja Garb s Fakultete za družbene vede.

izjava

Več v današnjem OFFsajdu ob 17. uri.

OFF je pripravila vajenka Hana, njen mentor je bil Gal.