Lepo pozdravljeni. Začnimo v Aziji. Medtem ko se je Severna Koreja rahlo utrudila zaradi nekajmesečnega napenjanja mišic in iz izstrelitvene rampe na vzhodni obali odstranila raketi srednjega dosega ter s tem pomirila Združene države Amerike, je Pentagon pohitel z novo nervozo. V letnem poročilu so kitajsko vlado in vojsko obtožili napadov na računalniško omrežje ameriške vlade. Kot pravi poročilo, naj bi šlo za široko organizirano kampanjo kibertnetičnega vohunstva. Vdori v občutljivo tkivo ameriške administracije naj bi bili osredotočeni za zbiranje obveščevalnih podatkov o ameriških diplomatskih, gospodarskih in obrambnih načrtih. Predvsem podatki iz obrambnega sektorja naj bi Kitajski koristili pri snovanju lastnega obrambnega programa. To je prvič, da letno poročilo Pentagona neposredno za tovrstne napade obtožuje Peking. Kitajska je poročilo označila za neutemeljeno, in pravi, da predstavlja le ameriško nezaupanje.

Skočimo v Evropo. Uniji se decembra obeta prvi evropski vrh o varnosti po letu 2008, včeraj pa so že potekale predpriprave, na katerih so se sestali člani Evropskega parlamenta in predsedujoči zvezi NATO Anders Rasmussen. Ta je poslancem hitel razlagati, da, navajamo: „mi Evropejci moramo razumeti, da mehka moč v resnici ni nobena moč. Brez vojaških zmožnosti v podporo naši diplomaciji, bo Evropi primanjkovalo tako kredibilnosti kot vpliva“, in dodal: „imeti moramo tudi politično voljo za uporabo [vojaških zmožnosti]“. Evropski poslanci so se vzdržali komentarjev in Rasmussena večinoma le izpraševali o njegovih pogledih na varnostno politiko. V kolikšni meri so pogledi sorodni, bo jasno decembra.

Nadaljujmo v Iranu. Ker se Mahmud Ahmadinedžad ne more potegovati za še tretji predsedniški mandat, so pričeli z uradnim zbiranjem kandidatur za predsedniške volitve, ki bodo 14. junija. Prvi dan je prijavo vložilo kakih 20 kandidatov. Glavna kandidata konservativcev sta nekdanji zunanji minister Ali Akbar Velajati in župan Teherana Bager Galibaf, ki ju podpira tudi vrhovni vodja Ajatola Ali Hamenei. Vodilni kandidat reformistov pa bo nekdanji pogajalec za iranski jedrski program Hasan Ruhani.

Povsem pričakovan pa je evropski migracijski trend. Nemški Statistični urad je namreč sporočil, da se je v ekonomsko najmočnejšo evropsko članico Nemčijo lani priselilo 1,8 milijona ljudi. Tolikšno število migrantov so nazadnje zabeležili pred 17 leti. Iz evropskih držav je v Nemčijo prišlo 765.000 priseljencev, predvsem iz južne in vzhodne Evrope. Največ jih je sicer kot vsa pretekla leta prišlo iz Poljske, sledita ji Romunija in Bolgarija. Velik prirastek priseljencev v primerjavi z letom prej so zabeležili iz držav članic Evropske unije, ki se soočajo s hudimi finančnimi težavami in zvijanjem svete trojice. Se pravi iz Grčije, Portugalske in Italije.

Naj na tem mestu omenimo, da so se cene nepremičnin v številnih nemških mestih kot tudi v Berlinu v preteklih treh letih povišale za 30 do 50 odstotkov. Z njimi vred pa so strmo narasle tudi najemnine stanovanj. Zaradi nezmožnosti plačevanja le-teh je na nemških sodiščih na tisoče zahtevkov za prisilno izselitev, ki so jih sprožili nepremičninski investitorji ali lastniki. Mnogo ljudi je bilo že deložiranih, kar je med stanovalci nemških mest sprožilo dobro organizirano zavezništvo levičarskih aktivistov, priseljencev, upokojencev in socialno šibkih družin. Pri tem naj dodamo še, da nekateri domačini za strmo podražitev nepremičnin že krivijo Grke, Špance in Italijane, zaskrbljene nad gospodarsko-finančno prihodnostjo doma, ki so svoj denar vložili v nemške nepremičnine. Že videno in slišano.

Po petih stoletjih se nad jadranskim morjem ponovno vihti minaret. V soboto so se uradno odprla vrata mošeje v Reki, sicer tretje na Hrvaškem. Prva je bila zgrajena v Gunji v šestdesetih, druga leta 1987 v Zagrebu, mošeja na Reki pa bo služila 10 tisoč tam živečim muslimanom od sicer 67 tisoč živečih na Hrvaškem. Otvoritve so se udeležili visoki gostje iz Emiratov, verski predstavniki Bosne in Hercegovine, predsednik Hrvaške Ivo Josipovič, kak minister, župani in še kdo. Madžlis reške islamske skupnosti Hajrudin Mujkanović je včeraj izkazal navdušenje nad številnimi gosti širše hrvaške skupnosti in poudaril sledeče: „Otvoritev in govori so minili, gostje so odšli, a občutek pripadnosti [širši skupnosti] je obstal.“

Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije - Zveza Biodar je pripravila srečanje s potrošniki v okviru projekta Bio užitek. Gre za program promoviranja ekološkega kmetijstva, ki je delno sofinanciran s strani Evropske unije in Republike Slovenije. S tem želijo potrošnikom približati ekološko kmetijstvo in predstaviti različne možnosti ter načine prodaje nadzorovanih ekoloških izdelkov in hrane. Predsednik zveze Boris Fras nam je pojasnil, zakaj se srečanje tradicionalno odvija v upravnem središču Slovenije in kaj so na njem predstavili.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Predsednika zveze Biodar Borisa Frasa smo prosili za mnenje o novi zakonodaji na ravni Evropske unije, ki ureja agroživilsko industrijo. Nova evropska uredba o semenih namreč pravi, da se bodo smela tržiti samo uradno dovoljena semena. Evropska komisija želi z novo uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu kmetom in vrtičkarjem predpisati uporabo enotnih semen. Številne evropske in slovenske nevladne organizacije svarijo, da stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti pri unifikaciji, zato bodo posledično izginile. Njihovo gojenje, četudi v zasebnem vrtu pa bi bilo nezakonito. Boris Fras?

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

V prostorih Slovenskega Etnografskega muzeja se je ob praznovanju 44. rojstnega dneva Radia Študent zgodila tiskovna konferenca. Prisotni Robert Mohorič, Bojan Anđelković, Jernej Kaluža in Dragan Živadinov so v odprtju konference predstavili program tekočega tedna ter se dotaknili aktualne problematike ob dekretu Študentske organizacije po posegu v prostorsko strukturo Radia Študent. Prisluhnimo odgovornemu uredniku Radia Študent Bojanu Anđelkoviću, ki bo predstavil rojstno-dnevni program v tem tednu.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

V drugem delu odgovorni urednik Bojan Anđelković spregovori o aktualni problematiki, s katero se sooča Zavod Radio Študent.

Izjava je dostopna v posnetku oddaje.

Celotno izjavo bo moč slišati v platformi Ni še gotovo po Offsajdu. Sicer pa se vidimo vsaj na zaključni zabavi v petek v Rogu!