Evropska komisarka za konkurenco Margrete Vestager odpira preiskavo v morebitno dogovarjanje avtomobilskih korporacij BMW, Daimlerja ter Volkswagen, Audi in Porsche. Sumi jih namreč, da so se dogovorili o omejitvi razvoja in plasiranja na trg tehnologij, ki prispevajo k nižjemu onesnaževanju zraka osebnih avtomobilov. Napoved Komisije prihaja točno tri leta po aferi Dieselgate ko je ameriška Agencija za varstvo okolja objavila, da je skupina VW v skoraj pol miljona avtomobilov namestila goljufive naprave,ki so pretentale teste izpustov emisij.

Ob tretji obletnici afere Dieselgate je nevladna organizacija Transport&Environnment obajvila poročilo, katero ugotavlja, da je število vozil z okolsko škodljivim dieslovim gorivom na cestah Evropske Unije naraslo na 43 miliojnov. Podrobneje poročilo predstavi član organizacije:

Evropska mreža Svetov za pravosodje je s sto glasovi za, šest proti izključila Poljski nacionalni pravosodni svet. Mreža  je za razlog navedla pravosodne reforme poljske vladajoče stranke zakon in pravičnost, po katerih so sodniki voljeni s strani parlamenta, ne članov pravosodnega sveta. Ta reforma je med drugimi ravnanji poljske Vlade lani povzročila, da je Evropski parlament proti Polski izglasoval začetek postopka za sprožitev člena 7 Pogodbe o Evropski Uniji. Ta bi imel za posledico odvzem glasovalne pravice Poljski v Svetu Evropske Unije, vendar zgolj ob soglasni podpori vseh ostalih članic.

Francoski notranji minister Gerard Colomb je napovedal odstop konec maja prihodnje leto zaradi kandididranja na lokalnih volitvah v letu 2020 za župana Lyona. Tu je Colomb pred svojim ministrovanjem županoval že 16 let. Napoved prihaja nedolgo po aferi, ki jo je julija sprožil posnetek Makronovega višjega varnostnega uradnika Alexandra Benala, kako zakrinkan v policista na demonstracijah prvega maja pretepa in pohodi protestnika ne da bi ga bližnji policaji poskusili ustaviti.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeio je povedal, da bodo Združene države v letu 2019 omejile sprejem migrantov na 30 tisoč. V letošnjem letu je bila omejitev postavljena na 45 tisoč, kar je še vedno enkrat nižje od leta 2016, kot kaže trenutno pa jih bodo v tem letu sprejeli le okrog polovico dovoljene številke. Poleg tega je odstotek sprejetih muslimanskih migrantov letos trikrat nižji kot pred dvemi leti, odstotek evropejcev pa se je potrojil.

Mednarodno kazensko sodišče je na leto zapora in tristotisoč eurov kazni obsodilo Jean-Piera Bembo, nekdanjega podpredsednika in vodjo upornikov v demokratični republiki Kongo.  Med sodnim procesom naj bi namreč podkopoval priče. Proces je potekal zavoljo suma vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu, katere naj bi storila njegova vojska v Srednjeafriški republiki leta 2002. Na podlagi tega ga je sodišče obsodilo leta 2016, a ga junija letos oprostilo. Zaporne kazni zaradi podkopovanja prič ne bo odsedel ponovno, saj se mu upošteva čas, ki ga je v zaporu preživel po obsodi zaradi vojnih zločinov leta 2016. Bembo se je v priporu v Hagu sicer najahal od leta 2008 vse do junija letos.

V začetku avgusta se je Bembo vrnil v Kongo in vložil kandidaturo za predsedniške volitve, ki se bodo odvile 23. Decembra, vendar je volilna komisija kandidaturo zavrnila zaradi procesa o njegovem podkupovanju prič. Po kongoleškem zakonu namreč ljudje, obtoženi korupcije ne smejo kandidirati na volitvah.Po anketi javnega mnenja Kongoleške raziskovalne skupine si Bembo po priljubljenosti deli prvo mesto z opozicijskimi kandidati Felixom Tshisekedijem in Moisejem Katumbijem. Slednji sicer pravtako ne bo mogel kandidirati, saj mu je prepovedan vstop v državo zaradi domnevne goljufije z nepremičninami. Decemberske volitve sicer prihajajo z dveletno zamudo. Josephu Kabili, na oblasti od leta 2001, se je pred dvemi leti iztekel drugi mandat, po ustavi pa ne sme predsedovati več kot toliko. Avgusta je po številnih pozivih, naj se umakne z oblasti, vendarle izjavil, da ne bo ponovno kandidiral.

V republiki Južni Afriki je ustavno sodišče parlamentu zapovedalo, da  mora v 24 mesecih pripraviti predlog zakonodaje, katera bi dovoljevala uživanje marihuane v zasebnih prostorih. Trenutna prepoved odraslim uporabe marihuane je po soglasnem mnenju sodnikov neustavna.

V Argentini se nekdanja predsednica Christina Fernandes sooča s tožbo zaradi suma korupcije. Zvezni sodnik Claudio Bondio je že zaprosil za odvzem  njene senatorske imunitete zavoljo obtožb, da je bila vodja ilegalne organizacije in korupcijske mreže med leti 2003 in 2015, torej v času predsedovanja njenega moža Nestorja Kirchnerja in njenih dveh mandatov. Afera je prišla na dan avgusta, ko je časopis La Nacion objavil dnevnik šoferja Fernandezinega ministra za načrtovanje, ki opisuje podrobno shemo več kot 40 uradnikov in podjetnikov, ki tem zagotavljajo javna naročila vvrednosti več miljonov dolarjev. Če je hotel podjetnik dobiti določeno javno naročilo,je moral delež plačila države izplačati uradniku, ki sta ga določila Nestor in Christina Kirchner. Tožilec Carlos Storneli ocenjuje, daso podkupnine v tej shemi od leta 2005 dosegle vrednost 137,5 milionov eurov. Fernandes očitke zavrača in trdi, da sodnik Bondio sodeluje s predsednikom Mauriciom Macrijem.