Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Kanadi je pričakovano slavila Liberalna stranka premierja Justina Trudeauja. A njegova namera po povečanju števila njegovih poslancev v parlamentu se ni izšla – zaenkrat projekcije še kažejo, da je Liberalna stranka osvojila med 154 in 157 mandatov, za večino bi jih potrebovali 170. Konservativci so po projekcijah osvojili 121 ali 122 sedežev. Zanje je sicer enako kot leta 2019 glasovalo več volivcev kot za liberalce, a so zaradi kanadskega večinskega volilnega sistema dobili manj sedežev v parlamentu. V novem sklicu parlamenta bodo sedeli še levi Novi demokrati, Bloc Québécois in verjetno tudi stranka Zelenih. Justin Trudeau bo tako očitno še naprej vladal z manjšinsko vlado.  

Ameriška vlada je napovedala sprostitev prepovedi vstopa v Združene države za državljane Združenega kraljestva in držav Evropske unije od novembra dalje. Za vstop v ZDA bodo morali potniki poleg potrdila o cepljenju proti novem koronavirusu posedovati še negativni kovidni test. Trenutno v državo še ne smejo tisti neameriški državljani, ki so bili v zadnjih 14 dneh na Kitajskem, v Indiji, v Južnoafriški republiki, v Iranu ali v Braziliji. Prepoved vstopa za neameriške državljane je marca lani zaradi razraščajoče epidemije uvedel nekdanji predsednik Donald Trump.

Libanonski parlament je izglasoval zaupnico novi tehnokratski vladi pod vodstvom premierja Najiba Mikatija. Za je glasovalo 85 poslancev, 15 jih je bilo proti, 17 pa se jih seje sploh ni udeležilo. Mikati, sicer najbogatejši Libanonec, ki je na premierskem stolčku že tretjič, želi državo dvigniti z ekonomskega dna z reformami in s pomočjo pogovorov z Mednarodnim denarnim skladom, ki naj bi obrodili finančno pomoč. Situacija v Libanonu je pogubna – državo pesti pomanjkanje energentov in s tem električne energije, revščina je vseprisotna, primanjkuje hrane in zdravil. Država je z izvolitvijo nove vlade vsaj na papirju politično operativna prvič po trinajstih mesecih, ko je po eksploziji v bejrutskem pristanišču odstopil premier Hassan Diab.

Po poročanju sudanskih državnih medijev so v državi preprečili državni udar. Pučisti so namreč poskušali zavzeti stavbo državne medijske hiše v mestu Omdurman v bližini prestolnice Kartum. Mesti povezuje eden izmed glavnih mostov čez reko Nil, ki so ga zablokirale varnostne sile. Od jutra naj bi bilo v povezavi z udarom prijetih najmanj 40 vojaških častnikov, vladni govorec pa je dejal, da za neuspelim pučem stojijo pripadniki režima nekdanjega voditelja države Omarja al Baširja. Tega je v državnem udaru leta 2019 po protestih z oblasti odnesla sudanska vojska, vse od tedaj pa nad državo bdijo člani civilnovojaškega sveta pod vodstvom Abdallaja Hamdoka.

Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je za umor nekdanjega sovjetskega in kasneje ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka odgovorna Rusija. Po mnenju sodnikov namreč obstajajo dovolj trdni dokazi za stališče, da sta Litvinenka likvidirala nekdanji varnostnik ruske obveščevalne službe KGB Andrei Lugovoi in Dmitri Kovtun. To je sicer pokazala že preiskava Združenega kraljestva leta 2016, oba pa očitke zavračata. Evrazijska velesila, že tedaj na čelu z Vladimirjem Putinom, poleg tega ni zagotovila zadostne razlage dogodkov, hkrati pa ni zagnala domačih preiskav. Aleksander Litvinenko je umrl v bolnišnici leta 2006 po zastrupitvi z visoko radioaktivnim strupom, polonijem 210.

Poljske oblasti so napovedale napotitev dodatnih 500 vojakov na mejo z Belorusijo zaradi prihodov beguncev, potem ko so ob meji odkrili trupla štirih prebežnikov, ki so očitno umrli zaradi podhladitve. To so po besedah poljskega premiera Mateuzsa Morawieckega prve smrtne žrtve med begunci, ki želijo iz Belorusije vstopiti v katero od držav Evropske unije. Ti v glavnem prihajajo iz Afganistana in Iraka, v Belorusijo pa pridejo z letalom iz Bagdada, Istanbula in Dubaja. Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko jih po besedah Morawieckega uporablja kot hibridno orožje za destabilizacijo Evropske unije, begunci pa na ujeti na nikogaršnjem ozemlju tudi bivakirajo. Poljska je sicer v začetku meseca zaradi intenzivnega pritiska na državno mejo v obmejnem prostoru z Belorusijo razglasila izredno stanje, vrstijo pa se tudi indici o neprimerni obravnavi beguncev v višegrajski desničarski kraljevini.   

Še vedno ostajamo pri poljskih mejnih težavah. Evropsko sodišče za človekove pravice je Poljski naložilo kazen 500 tisoč evrov dnevno, dokler oblasti ne zaprejo rudnika premoga v kraju Turow ob meji s Češko. Poljska desničarska vlada odločitvi sodišča seveda nasprotuje in po besedah pravosodnega ministra kazni ne misli plačevati. Čehi so marca namreč potožili, da zaradi odprtega kopa lignita iz okolice odteka podtalnica, maja pa je omenjeno sodišče sklenilo, da morajo v Turowu Poljaki prenehati z eksploatacijo. Poljsko državno energetsko podjetje PGE Group ni sledilo odločitvi sodišča, saj da mora izločitev premoga iz proizvodnje električne energije trajati dlje – koncesijo za izkopavanje so že aprila podaljšali do leta 2044. Na Poljskem iz premoga sicer pridobijo 70 % električne energije.

Francoska kulturna ministrica Roselyne Bachelot je napovedala finančno pomoč v prihodnjih dveh letih za samostojne novinarje, ki so od leta 2019 dalje utrpeli denarno izgubo zaradi novega koronavirusa. Pogojev je še več, a dodajmo zgolj, da je za pomoč namenjenih 29,5 milijona evrov.

Novice iz Slovenije

Novi vršilec dolžnosti direktorja na Televiziji Slovenija je postal novinar in urednik Valentin Areh. Na položaj ga je imenoval generalni direktor RTV-ja Andrej Grah Whatmough, še prej pa so Areha potrdili programski svetniki – prejel je 19 glasov za, dva proti, dva sta se vzdržala, eden izmed prisotnih svetnikov pa ni glasoval. Za namero o imenovanju Areha na mesto prvega televizijca je generalni direktor svetnike sicer obvestil zgolj pet minut pred pričetkom redne seje. Valentin Areh je v zadnjem času deloval predvsem kot urednik Odmevov, pred tem je posnel nekaj dokumentarnih filmov, bil je tudi vojni dopisnik. Naj si na tem mestu dovolimo reči še, da mu srce bije za politično desnico.

Vlada je po včerajšnji kajpak dopisni seji Državnemu zboru v obravnavo poslala dopolnjen predlog zakona o debirokratizaciji. Cilji ostajajo enaki – izboljšanje stanja administracije in konkurenčnosti v poslovnem okolju v državi. Črtane so nekatere določbe, spremenjeni so nekateri podatki, osvežen pa je tudi 69. člen zakona o že veljavnih predpisih. Vlada je prvo besedilo zakona v parlament poslala že marca, prvi med poslanci Igor Zorčič pa je na petkovem kolegiju Državnega zbora opozoril, da bo za sprejem megazakona potrebna dvotretjinska večina, saj je bil eden izmed zakonov, v katerega posega debirokratizacijski, leta 1996 sprejet z dvotretjinsko večino. Logično bi bilo, da bi vlada spremembo določb, ki so bile sprejete z dvotretjinsko večino, umaknila, a zaenkrat to še ni jasno.  

Za konec še novica iz opozicije. V času torkovega kosila se je iz opozicijskega dimnika zakadil bel dim – voditelji opozicijskih strank SD, SAB, LMŠ in Levica so namreč parafirali besedilo sporazuma o povolilnem sodelovanju. Skupni dokument je avgusta prvi predlagal komedijant, gasilec in nekdanji premier Marjan Šarec v želji po normalizaciji države, po oblikovanju nove vlade brez Janševe SDS in po dogovoru, da bo morebitno levosredinsko vlado vodil mandatar oz. mandatarka iz stranke, ki bi od omenjenih štirih prejela največ glasov. Več podrobnosti o besedilu sporazuma zaenkrat še ni, o njem pa morajo odločati še organi vključenih strank.