Panama je ustanovila posebno komisijo, ki bo preiskovala ozadje ameriške operacije v državi leta 1989. Panama je takrat razpisala volitve, na katerih je zmagala opozicija, vendar je takratna oblast pod vodstvom Manuela Noriege razveljavila rezultate. ZDA so nato izvedle napad na Panamo in Noriego zamenjale z izvoljenim Guillermom Endaro. Zaradi Panamskega prekopa ZDA Panamo obravnavajo kot območje nacionalnega pomena, napad pa so upravičile z varovanjem demokracije, svobode in varnosti lastnih državljanov. Ustanovljena komisija, poimenovana Komisija resnice, bo raziskovala število in identiteto ubitih v ameriškem napadu in povzročeno gmotno škodo. Obravnavala bo tudi upravičenost prizadetih državljanov do odškodnine. 83-letni nekdanji diktator Noriega pa medtem ostaja v zaporu.

Združene države Amerike bodo konec leta na proslavo 75. obletnice novozelandske mornarice poslale eno izmed svojih plovil. Šlo bo za prvi tovrstni obisk po 30 letih. Novozelandska zakonodaja namreč od 80-ih let prejšnjega stoletja dalje prepoveduje vstop ladij, ki so bodisi gnane z jedrskim pogonom bodisi nosijo jedrsko orožje. Politika ameriške mornarice pa po drugi strani ne dovoljuje razkritja, katere ladje so oborožene z jedrskim orožjem, kar je onemogočilo vstop v novozelandska pristanišča. Katera od strani je odstopila od dosedanje politike, sicer še ni znano. Napoved prihaja v času obiska ameriškega podpredsednika Joa Bidna v Avstraliji in na Novi Zelandiji, kjer skuša anglosaški zaveznici prepričati, da bodo ZDA povečevale svojo vojaško in diplomatsko pristonost v Aziji ne glede na rezultate novembrskih volitev.

Po petkovem neuspelem poskusu vojaškega udara in povračilnih kadrovskih čistkah so turške oblasti sinoči razglasile izredno stanje. V skladu s turško ustavo bosta v trimesečnem obdobju izrednih razmer predsednik in vlada lahko sprejemala odločitve mimo parlamenta in pravic o državljanskih svoboščinah. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan po odločitvi vlade in sveta za nacionalno varnost ni skrival, da bodo izredne razmere namenjene predvsem nadaljnjim aretacijam in kadrovskim odstranitvam v vojski, policiji, sodstvu in javni upravi. Priprtih, odpuščenih ali suspendiranih je bilo že več kot 50.000 ljudi, oblasti pa so začele zapirati tudi nekatere izobraževalne institucije. Utrjevanje oblasti s pomočjo množičnih čistk političnih nasprotnikov v prvih petih dneh po poskusu puča Erdogan po stari navadi zavija v celofan protiterorističnega boja. Zdaj s prstom kaže predvsem na gibanje islamskega klerika Fethullaha Gülena, ki so ga oblasti, kot je znano, obtožile, da stoji za neuspelim vojaškim prevratom, in od Združenih držav Amerike, kjer živi, zahtevale njegovo izročitev.

Turške čistke pa se razlivajo tudi k turškim zaveznicam. Tako je Azerbajdžan zaprl neodvisno televizijsko hišo ANS, potem ko je najavila objavo intervjuja s turškim klerikom Gülenom, nato pa je bila zaprta še zasebna univerza, ki so jo ustanovili Gülenovi podporniki. Po tem, ko je Azerbajdžanski tiskovni svet izrazil zaksrbljenost nad politično usmerjenostjo progülenovske časopisne hiše Zaman Azerbajdžan, je ta prav tako napovedala zaprtje in v izjavi za javnost izjavila, da zapira svoja vrata v podporo azerbajdžanske državnosti ter ukinja spletno stran časopisa. Azerbajdžan je tradicionalni zaveznik Turčije, vse odkar je leta 1991 Turčija prva priznala državo. Državi imata tudi močne ekonomske vezi, saj je Turčija največji uvoznik v Azerbajdžan. Turčija sedaj zahteva zaprtja Gülenovih šol tudi od Gruzije.

V severnem predmestju Pariza so drugo noč zapored potekali nasilni protesti, ki jih je sprožila torkova sumljiva smrt 24-letnika, osumljenega izsiljevanja, med aretacijo v policijskem vozilu. Po navedbah pristojnega tožilstva naj bi se aretirani med prevozom v policijskem vozilu nenadoma onesvestil in kasneje umrl, čemur pa protestniki ne verjamejo in za smrt sicer bojda povsem zdravega mladostnika krivijo policijo. Nadnjo so se v mili različici nemirov iz leta 2005 spravili z molotovkami in kamenjem, zažganih pa je bilo tudi več policijskih vozil. Francoske oblasti, ki so zaradi terorističnih napadov ravno v teh dneh znova podaljšale izredne razmere, so na sever Pariza poslale dodatnih 180 pripadnikov varnostnih sil.

Politične sile v Makedoniji se še naprej otepajo  dolgotrajne politično krize, upanje pa tokrat polagajo v nov načelni dogovor štirih vodilnih političnih strank. Predstavniki desnosredinske VRMO-DMPNE, socialnih demokratov, albanske Demokratične unije za integracijo in Demokratične stranke Albancev so se strinjali glede sprememb na področju volilnih seznamov, medijev, prehodne vlade in sodstva. Čeprav so glavni politični akterji v Makedoniji za dogovor potrebovali skoraj leto dni in naj bi ta omogočal končanje krize, pa številne podrobnosti še vedno ostajajo nedorečene. Več pove Siniša Jakov Marušić, novinar balkanske novinarske preiskovalne mreže za Makedonijo.

izjava

Izvajanje dogovorjenega bodo predstavniki kvarteta vodilnih makedonskih strank preverili konec avgusta in če ne bodo imeli pripomb, bodo takrat razpisali dolgo pričakovane in tudi že odpovedane parlamentarne volitve. Po najbolj optimističnih napovedih bi se Makedonci na volišča utegnili odpraviti 11. decembra, a ker so se podobne skorajšnje rešitve političnega tavanja v preteklosti v Makedoniji že izjalovile, je v najjužnejši izmed bivših bratskih republik z optimizmom modro biti previden. Skepsa je tako prisotna tudi med številnimi v Makedoniji.

izjava

Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo Sindikata delavcev migrantov na majsko odločitev predsednika parlamenta Milana Brgleza, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov za referendum o šestih zakonih. Ustavno sodišče je v obrazložitvi zavrnitve pritožbe prikimalo Brglezovim argumentom, da so bile pobude referendumov o zakonih o izvajanju carinske zakonodaje EU, o partnerski zvezi in o varstvu pred diskriminacijo ter o novelah Zakona o upravnih taksah, Zakona o varstvu kulturne dediščine in Pomorskega zakonika v nasprotju z njihovim namenom in so služila za uresničitev drugega namena pobudnika. Sodniki ustavnega sodišča so ob tem zavrnili tudi zahtevo sindikata za začetek postopka za oceno ustavnosti samih zakonov, ki so jih sicer želeli spodbijati na referendumu.   

Off sta pripravila Marcen in vajenec Jernej.