Ameriško zunanje ministrstvo je začetek tedna demantiralo govorice o tem, da naj bi državni sekretar John Kerry na privatnem sestanku s kongresniki izjavil, da je čas za spremembo strategije do Sirije. Vse pogostejša mnenja o neuspešni politiki do države, kjer je v zadnjih letih umrlo najmanj 130.000 ljudi, je demantiral tudi v intervjuju za CNN, vseeno pa priznal, da sirski predsednik Bašar al Asad napreduje na bojnem polju: »Pošteno je reči, da je Asad malce izboljšal pozicijo, vseeno pa še ne zmaguje«.

Še en citat iz arzenala jenkijevske diplomacije. John Emerson, veleposlanik v Berlinu, je na srečanju z nemškimi poslovneži glede prisluškovanja Angeli Merkel navrgel sledeče: »Veliko neumnih stvari smo naredili. Telefon kanclerke Angele Merkel je ena izmed njih.«

Rusija želi okrepiti svojo vlogo v Aziji, zato si prizadeva za gospodarski razvoj redko poseljenega skrajnega vzhoda države. Konkurenčnost Kitajski in Japonski, ki sta tudi med največjimi kupci ruske nafte in plina, naj bi zagotovili tudi s premeščanjem uprav nekaterih največjih državnih podjetij v to regijo. Pripravo takšnega načrta je vladnim uslužbencem na seji vlade odredil premier Dmitrij Medvedev, zagotovo pa ima pri tem tudi podporo predsednika Vladimirja Putina, ki si je Daljni vzhod postavil za prioriteto svojega mandata. Manj podpore za 6.400 kilometrov dolgo selitev bo Medvedev verjetno deležen pri direktorjih in uslužbencih podjetij. Med predsedovanjem Rusiji od leta 2008 do 2012 se je izjalovil njegov načrt o preselitvi nekaterih državnih institucij in to zgolj v predmestje Moskve.

Interesi držav se vse prevečkrat uresničujejo na temelju vojaške moči. Londonski Mednarodni inštitut za strateške študije IISS je v vsakoletnem poročilu o svetovnem ravnotežju moči napovedal, da bi se lahko Kitajska glede vojaške moči do leta 2050 izenačila z Združenimi državami Amerike. S 112-imi milijardami dolarjev v letu 2013 je imela Kitajska drugi največji vojaški proračun na svetu, premočno pa še vedno dominirajo ZDA s 600 milijardami. Izenačenje obeh držav je zgolj hipotetično, opozarja inštitut, saj projekcija temelji na predpostavkah o ohranitvi kitajske notranjepolitične stabilnosti in skoraj desetodstotne gospodarske rasti. Na tretjem mestu je za nepoznavalce kar malce presenetljivo Savdska Arabija s slabimi 70 milijardami, tesno pa ji sledi Rusija. Ekonomska kriza je pozitivno prispevala vsaj pri kuliranju oborožitvene mrzlice v Evropi, kjer so se v vlaganja v zadnjih treh letih zmanjšala za 2,5 odstotka. Velika Britanija je tako padla na peto mesto lestvice.

Revolucija v Egiptu bo na predvidoma aprilskih predsedniških volitvah sklenila farsičen krog. Poveljnik vojske, maršal Abdel Fatah al Sisi, je v pogovoru za kuvajtski časopis ponižno napovedal svojo kandidaturo, češ da mora spoštovati voljo naroda. K temu ga je že pred tednom pozval tudi vojaški svet, tako da je vse pripravljeno za ponovno utrditev vojske na čelu države po odstavitvi predsednika Mohameda Mursija iz vrst Muslimanskih bratov. Ti so al Sisija obtožili izvedbe državnega udara, ta pa jim je s pomočjo varnostnih sil vrnil z ubojem več kot 1000 njihovih članov, aretacijami voditeljev in razglasitvijo bratovščine za teroristično organizacijo. Njegova priljubljenost je zato med nekaterimi deli prebivalstva dosegla nezanemarljivo višino. Vojska se je v današnji izjavi za javnost glede kandidature odzvala malce shizofreno, saj naj bi po njenem kuvajtski časopis objavil zgolj novinarsko interpretacijo, ki ni neposredna izjava al Sisija.

Italijanska mornarica je samo v zadnjem dnevu iz morja južno od Sicilije rešila več kot 1100 migrantov iz afriških držav. Vseh devet čolnov naj bi bilo neprimernih za plovbo, begunce pa bodo prepeljali v pristaniško mesto Augusta na vzhodu Sicilije. Po podatkih italijanskega notranjega ministrstva je samo januarja letos italijansko obalo doseglo 2157 beguncev ali desetkrat več kot v enakem obdobju lani.

Včeraj smo poročali o protestih v Tuzli, na katerih so delavci in ostali prebivalci protestirali proti neznosnim socialnim razmeram. Množica si je utrla pot tudi v zgradbo vlade Tuzlanskega kantona, nato pa je prišlo do spopadov s policijo. Aretiranih naj bi bilo 27 ljudi, več ljudi pa naj bi bilo ranjenih. Protestniki poročajo, da so med priprtimi večinoma mladostniki in celo matere z otroki, policijski specialci pa naj bi pretepli Aldina Širanovića, ustanovitelja Facebook skupine "Udar", ki je govoril pred zbrano množico. Policija je sporočila, da za danes niso najavljeni protesti in da bo sankcionirala vsakršno kršenje javnega redu in miru. Po družabnih omrežjih pa se vseeno vrstijo pozivi k nadaljevanju protestov, podpora s shodom se najavlja tudi v Sarajevu. Pred vlado Tuzlanskega kantona je v tem trenutku zbranih že več kot 6 tisoč ljudi, stavba je prerešetana z jajci in kamenjem, vržen je bil solzivec. Od tam se nam je javil protestnik Adis Sadiković:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Lovci na korupcijo, v Uradnem listu je že objavljen drugi javni poziv za zbiranje kandidatur za predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Čas za prijavo na urad predsednika republike je do petka, 21. februarja. Prvi razpis se je končal zgolj s šestimi predlaganimi kandidati za namestnika predsednika komisije, medtem ko v 55-ih poslanih kandidaturah izbirna komisija ni prepoznala ustreznega kandidata za predsednika, pa čeprav se je recimo prijavil tudi Dimitrij Rupel. Ob ponovljenem razpisu bo treba oblikovati novo izbirno komisijo, lahko pa se predstavniki treh vej oblasti in nevladnih organizacij odločijo, da v komisijo imenujejo prejšnje člane.

Nekaj dni pred velikim kulturnim praznikom samonikla Ustanova pohorski bataljon z Markom Brecljem na čelu sporoča naslednje:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje