Ponovno začenjamo v Ukrajini, kjer Rusi začenjajo z intenzivnejšim bombardiranjem zahoda države. Napadeno je bilo letališče blizu mesta Lvov. V obkoljenem obmorskem mestu Mariupol se nadaljuje bojevanje, v katerem so še vedno ujeti številni civilisti, saj jim nenehno rusko bombardiranje onemogoča varen odhod iz mesta. Vojaška operacija v Mariupolu je dvignila prah tudi v Rusiji, kjer je ruski novinar in nekdanji opozicijski politik Alexander Nevzorov označil dejanja ruske vojske v Mariupolu kot terorizem in dodal, da namerava zapustiti Rusijo. Vojske držav zveze NATO so medtem začele vojaške vaje na Norveškem. Vaje, poimenovane Hladni odziv 2022, potekajo na arktičnem severu in so največje vojaške vaje v tej ruski sosedi od konca hladne vojne. Pri njih sodeluje 30 tisoč vojakov, cilj pa je po besedah severnoatlantskega zavezništva preizkusiti čete v zimskem bojevanju. Norveška vlada se je odločila tudi nameniti dodatnih 340 milijonov evrov vojaškemu proračunu za varovanje slabih 200 kilometrov dolge rusko-norveške meje. Ruska operacija v Ukrajini je tudi pri tradicionalno tesnih zaveznicah Rusije dobila malo podpore. Uzbekistan je povedal, da ne bo priznal separatističnih proruskih ljudskih republik Lugansk in Doneck. Zunanji minister Abdulaziz Kamilov je dejal, da uzbekistanska vlada podpira teritorialno integriteto Ukrajine, državi pa bodo poslali humanitarno pomoč. Podobno držo je nedavno zavzel tudi Kazahstan, kjer so ruske sile še pred dobrima dvema mesecema posredovale v podporo vladi, ki se je soočila s protesti državljanov, nezadovoljnih zaradi dviga cen energentov. 

Perujsko ustavno sodišče je izpustilo na svobodo nekdanjega predsednika Alberta Fujimorija, medtem ko je služil zaporno kazen zaradi kršitev človekovih pravic. Fujimori je pogosto s trdo roko vladal v Peruju v devetdesetih letih. Leta 2009 je bil obsojen na 25-letno zaporno kazen zaradi naročila umorov, korupcije in volilne goljufije. Leta 2017 ga je takratni predsednik Petro Pablo Kuczynski, ki je takrat potreboval podpro Fujimorijevih simpatizerjev v kongresu pri glasovanju o zaupnici, pomilostil. Ustavno sodišče je to pomilostitev nato razveljavilo, sedaj pa je razveljavilo lastno odločitev in uveljavilo pomilostitev. V zadnjih letih so bili v perujsko ustavno sodišče imenovani številni sodniki, ki so izražali naklonjenost nekdanjemu predsedniku. Novo razveljavitev so na ustavnem sodišču sprejeli z glasovanjem, pri katerem so bili štirje sodniki za razveljavitev in trije proti njej. Odločitev sodišča je sprožila proteste različnih levičarskih skupin in jezen odziv perujskega predsednika Pedra Castilla. Ta je na lanskih volitvah premagal Fujimorijevo hčerko Keiko. 

Medtem ko en nekdanji državni voditelj odhaja iz zapora, gre drugi vanj. Včeraj je bil namreč aretiran nekdanji bolgarski premier Bojko Borisov. Vodjo največje bolgarske opozicijske stranke GERB že nekaj časa preiskuje Evropsko javno tožilstvo. Borisov je Bolgariji vladal 12 let in si v mandatu nakopal obilo korupcijskih škandalov, zaradi česar je javno tožilstvo EU odprlo 120 preiskav.  

V Pakistanu so številni poslanci vladajoče stranke Pakistansko gibanje za pravosodje dezertirali in s tem verjetno povzročili padec vlade. Množično zapuščanje stranke je sprožilo splošno slabo obvladovanje političnih in gospodarskih težav, s katerimi se spoprijema Pakistan. Brez disidentov in koalicijskih partnerjev bo trenutna vlada izgubila večino v parlamentu. Pakistanska opozicija namerava prihodnji mesec sprožiti glasovanje o nezaupnici. Opozicijske stranke trdijo, da je vlada pakistanskega premierja Imrana Khana izgubila podporo vojske, ki je ključna za vzdrževanje stabilne vlade, kar premier Khan zanika. Do sedaj ni še noben pakistanski premier dokončal celotnega mandata. 

Najbolj znana britanska družba za ladijske prevoze P&O Ferries je 800 svojih mornarjev obvestila, da so odpuščeni in jih bodo zamenjali s cenejšimi agencijskimi delavci. Sindikat je mornarje pozval, naj protestno zasedejo ladje, na katerih so služili, a so vse, ki so upoštevali to navodilo, varnostniki odstranili z ladij. Zaradi poteze P&O Ferries bodo v naslednjih desetih dneh motene trajektne povezave čez Rokavski preliv. Način, kako so bili zaposleni odpuščeni, je obsodila tudi britanska vlada, ki prav tako ni bila obveščena o odločitvi podjetja. To bi lahko bil vzrok za tožbo, saj mora podjetje, če odpusti več kot sto ljudi, o tem vnaprej obvestiti ministrstvo za delo, kar pa se ni zgodilo. Družba P&O Ferries je sicer v lasti dunajskega državnega sklada, ki poseduje tudi več pristaniških terminalov v Združenem kraljestvu. 

Za generalnega direktorja RTV Slovenija je bil spet imenovan Andrej Grah Whatmough. Na ponovnem razpisu za mesto generalnega direktorja, ki ga je 28. februarja objavil programski svet, je bil Whatmough edini kandidat s popolno prijavo. Pogoji za kandidaturo so bili spremenjeni tako, da kandidat ne potrebuje več najmanj treh let izkušenj z vodenjem večjih organizacijskih sistemov, temveč naj ima po novem samo neopredeljeno količino izkušenj. Z nastopom novega mandata postane tožba nekdanjega direktorja Igorja Kadunca, ki se sklicuje na pomanjkljive kompetence Whatmougha za to funkcijo, brezpredmetna. Programski svet je potrdil tudi polni mandat do sedaj vršilki dolžnosti urednice informativnega programa televizije Jadranki Rebernik. Presenečenje pa se je zgodilo pri razpisu za direktorja televizije, na katerem je bila edina prijava nepopolna. Na razpis se ni prijavil dosedanji vršilec dolžnosti Valentin Areh, ki je povedal, da je zaradi kritik na svoj račun želel dati priložnost komu drugemu. Položaj bo sedaj začasno ponovno zasedel generalni direktor Grah Whatmough, razpis pa bo ponovljen. Areh je začel ustvarjati informativni blok na drugem kanalu, a tega projekta ni uresničil oziroma je bil v teh terminih predvajan simultani prevod programa BBC. Se je pa Areh v poslovilu z mesta vodje televizije pohvalil s visoko gledanostjo, predvsem tistih oddaj, ki jih je sam ukinjal. 

Izjava

OFF sta spisala vajenec Jan in Gal.