Protesti v Združenih državah Amerike so eskalirali, mirno protestiranje proti rasizmu neoliberalnega sistema se je v več državah spremenilo v nerede, ki jih s svojim nasilnim vedenjem zaostrujejo policisti. Predsednik Donald Trump se je na dogajanje odzval s slavnimi besedami rasističnega policijskega načelnika iz 60. let, za glavne krivce na protestih pa označil antifašistično gibanje Antifa. Napovedal je, da bo gibanje razglasil za teroristično organizacijo, pri čemer velja poudariti, da ne gre zares za organizacijo, pač pa bolj za Trumpovo domišljijo. Poleg tegapa predsednik države tako ali tako nima pravne zmožnosti, da katerokoli domače gibanje okliče za teroristično organizacijo. Trump je brez resnega odziva na sistemski rasizem in z zadovoljstvom tvitnil, da je nacionalni gardi, ki se je na protestih pojavila v petnajstih zveznih državah, ponekod uspelo ustaviti nasilneže in leve anarhiste. Slovenski premier Janez Janša je Trumpa z retvitom seveda podprl in opozoril na nevarnost protestnikov s socialističnimi težnjami. Več o dogajanju v Združenih državah v OFFsajdu ob petih.

Tudi v brazilskem São Paulu se zaostrujejo protesti zoper vlado skrajno desnega predsednika Jairja Bolsonara, ki je organizirala lasten shod v podporo sami sebi. Shodu v podporo oblasti se je na konju - da, na konju - pridružil sam Bolsonaro. Skupaj so protestirali proti brazilskemu vrhovnemu sodišču, ki preiskuje predsednikovo vmešavanje v zadeve policije in domnevne ustrahovalne kampanje njegovih podpornikov na družbenih omrežjih. Poleg zaprtja vrhovnega sodišča zahtevajo zaprtje kongresa. Na podporo Janeza Janše na Twitterju še čakamo.

Indija in Pakistan sta v novem diplomatskem sporu. Indija je odredila izgon dveh uslužbencev pakistanskega veleposlaništva, ki naj bi ju ujeli pri vohunjenju. Pakistansko zunanje ministrstvo je obtožbe označilo za neutemeljene, potezo Indije pa za jasno kršitev dunajske konvencije o diplomatskih odnosih. Med državama napetost traja že vse od osamosvojitve izpod britanske nadvlade leta 1947, vzrok za številne spore je bila in še vedno je pokrajina Kašmir, ki si jo lastita obe državi. 

Iransko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo Iran kljub grožnjam Združenih držav Amerike še naprej pošiljal ladje z gorivom v Venezuelo, če bo potrebno. Iran in Venezuela sta oba pod ekonomskimi sankcijami ZDA, kar je pripomoglo k politični ter ekonomski krizi v obeh državah. Venezuela, ki sedi na znatnih rezervah nafte, se zdaj sooča s pomanjkanjem goriva, saj njene rafinerije ne obratujejo. Prve ladje z gorivom iz Irana so v Venezuelo prispele prejšnji teden, Washington je takoj zatem države, pristanišča in izvoznike opozoril, da lahko pričakujejo sankcije, če nameravajo pomagati iranskim ladjam. Slavna ameriška demokracija je vedno udrihala po iranskem avtoritativnem vodstvu, tokrat so se vloge obrnile: Iran je  pozval Združene države, naj prenehajo s policijskim nasiljem nad lastnim prebivalstvom, poleg tega pa protestnikom sporoča, da je svet na njihovi strani.

Presenetljivo so se oglasili tudi nekateri uslužbenci Facebooka in javno nasprotovali odločitvi direktorja Marka Zuckerberga, ki se je odločil, da ne bo umikal objav Donalda Trumpa po vzoru Twitterja, ki je Trumpov tvit, v katerem je “huliganom” na ulicah grozil s streljanjem, označil kot vsebino, ki spodbuja nasilje. Facebook je isto objavo pustil nedotaknjeno, kar se direktorju zdi edino pravilno - pravi, da zasebno podjetje ne more biti oblikovalec resnice. 

V znak zavezništva z Združenimi državami Amerike in v zahvalo zdravstvenim delavcem, pripadnikom civilne zaščite, v glavnem vsem, ki so med epidemijo zagotavljali normalno delovanje države, so Slovenijo preleteli lovci F-16 in pilatusi. Slovenski in ameriški vojaški piloti so okoli 13. ure opravili skupen polet, ki se je začel nad Italijo in se nadaljeval čez Golnik, Kranj, Ljubljano, proti Celju, Mariboru in Ptuju, kjer so se obrnili proti Šmarju pri Jelšah. Ministrstvu za obrambo se je očitno zdela dobra ideja hvaležnost delavcem izkazati z oboroženimi silami namesto z zadostnimi izplačili kriznih dodatkov ali z zagotovitvijo čim boljših delovnih razmer. Konec koncev so dva meseca vztrajali pri vojaško-epidemiološki retoriki, tako da takšno zaključno praznovanje ne bi smelo biti preveliko presenečenje. 

Z uradnim koncem epidemije je prišlo še do novih rahljanj ukrepov. Z današnjim dnem se povečuje dovoljeno število oseb pri zbiranju na javnih krajih s petdeset na dvesto. Prav tako se lahko odprejo večji nastanitveni obrati, wellness in fitnes centri ter bazeni z vodnimi aktivnostmi. Začasni ukrepi so prenehali veljati tudi v upravnih in javnih zavodih ter pri sodnih zadevah, spet je omogočeno vlaganje vlog pri organih in sodelovanje pri ustnih obravnavah. 

Državni zbor je v soboto s 50 glasovi za in štirimi proti podprl vladne predloge sklepov o nedopustnosti referendumov na tri najnovejše “protikorona” zakone. Na izredni seji je manjkala približno tretjina poslancev opozicije, v okrnjenem številu so tako proti vsem trem sklepom glasovali poslanci Levice, poslanci LMŠ in SD pa so se glasovanja vzdržali. Potrjeni sklepi pomenijo, da je nedopustno razpisati referendum o zakonu o poroštvu Slovenije v instrumentu Sure, na interventni zakon za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva in na zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic epidemije. K hitrejšemu postopku  uveljavitve zakonov je pripomogel tudi državni svet, ki je na dopisni seji zavrnil predloge vetov na vse tri zakone.