1. 2. 2021 – 15.00

Vojaško udarni OFF

Audio file

Mjanmarska vojska je le nekaj ur pred prvim sklicem novega parlamenta izvršila državni udar. Pridržali so več najvišjih politikov, med drugim  predsednika države Vina Mjinta in predsednico vlade Aung San Su Či. Vojska je prevzela nadzor nad glavnim mestom Najpjido ter prekinila telekomunikacijska omrežja vključno z delovanjem mobilnih operaterjev. V televizijskem prenosu na mreži v lasti vojske so oblast predali generalu Minu Aungu Hlaingu, ki je razglasil izredno stanje za obdobje enega leta.  Vojska je v objavi za javnost sporočila še, da je razlog za prevzem nadzora “volilna prevara”. Takoj po volitvah je vojska zahtevala vpogled v volilne sezname zaradi suma o številnih ponarejenih glasovnicah vendar je volilna komisija to zavrnila. Stranka Nacionalna liga za demokracijo z Aung San Su Či na čelu, ki je leta 2015 oblikovala prvo civilno mjanmarsko vlado, je osvojila veliko večino glasov, kar je bilo kljub četrtini poslancev, ki jih neposredno imenuje vojska, ravno dovolj za sestavo vlade. 

Napadi talibanskih upornikov se v Kabulu, glavnem mestu Afganistana, izrazito povečujejo. Vse več je napadov na vladne uradnike, predstavnike civilnodružbenih organizacij in novinarje, poroča ameriški posebni generalni inšpektor za obnovo Afganistana, tako imenovani SIGAR. Poročilo prihaja ravno v času, ko bo ameriški predsednik Joe Biden znova evalviral mirovni dogovor med ZDA in Talibani, ki je bil podpisan pred slabim letom v času predsedovanja Donalda Tumpa. ZDA, glavne podpornice afganistanske vlade pri boju proti Talibanom, letno namenijo približno tri milijarde evrov za pomoč afganistanskim varnostnim silam. Po besedah predstavnika Pentagona Johna Kirbyja naj bi ZDA ostale pri nameri umika čet, vendar le če bodo talibani zmanjšali nasilje in prekinili povezave z Al Kaido. Del tega sporazuma je tudi dokončen umik ameriških vojakov iz Afganistana. 



Kosovo je tudi uradno vzpostavilo diplomatske odnose z Izraelom in bo v Jerzalemu odprlo svoje veleposlaništvo. Priznanje Izraela in odprtje veleposlaništev v Jerzualemu je bil za marsikoga nepričakovan del sporazuma o normalizaciji ekonomskih odnosov, ki sta ga ob diplomatskem posredovanju ZDA v Beli hiši podpisala Srbija in Kosovo. Trenutno imata sedež svojih diplomatskih predstavništev v Izraelu v Jeruzalemu zgolj Gvatemala in ZDA. Odprtje diplomatskega predstavništva v tem mestu je napovedala tudi Srbija, a ni jasno, ali bo to tudi uradna ambasada. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je namreč po podpisu sporazuma povedal, da Srbija pričakuje, da Izrael ne bo priznal neodvisnosti Kosova. 



Haaško sodišče je v sporu z angleško-nizozemsko naftno družbo Shell odločilo v prid nigerijskim kmetom. Nigerijsko hčerinsko družbo podjetja Shell je obsodilo zaradi onesnaževanja okolja ob razlitju nafte v s črnim zlatom bogati delti reke Niger leta 2007. V več vaseh je prišlo do puščanja naftnih cevi ter s tem do onesnaževanja vode in kmetijskih zemljišč. S pomočjo nizozemske naravovarstvene skupine Friends of the Earth Netherlands so štirje kmetje pred nizozemskimi sodišči tožili Shell. Po besedah predstavnikov podjetja naj bi bila za razlitja kriva sabotaža, vendar je sodišče to zavrnilo in  podjetju kot kazen naložilo plačilo odškodnine tamkajšnjim kmetom. 



Indijski predsednik vlade Narendra Modi je prvič komentiral že več mesecev trajajoče proteste indijskih kmetovalcev. Zaradi nasprotovanja sprejeti agrarni reformi v korist veletrgovcev in velikih podjetij se je več deset tisoč protestnikov odpravilo v prestolnico. Čeprav je bil shod kmetov na dan republike načrtovan kot miren, je del protestnikov predrl policijske barikade in vdrl v zgodovinsko Rdečo trdnjavo Agra. Modi je v radijskem prenosu izrazil užaloščenost države ob domnevni zamenjavi indijske zastave, ki je izobešena na trdnjavi. Modi prav tako ne odstopa od svojih neoliberalnih reform v kmetijstvu, ampak ponuja zamrznitev spornih zakonov za leto in pol.

Na ruskih ulicah se je ponovno zbralo več tisoč ljudi, ki zahtevajo izpustitev vodje opozicije Alekseja Navalnega. Ob napovedi zbora na moskovskem trgu Lubjanka je policija prizorišče zaprla. Protestniki so se tako zbrali na drugem centralnem trgu v Moskvi, nekateri pa nadaljevali do zapora Matroškaja Tišina, kjer je zaprt Navalni. Policija je pridržala več kot 5000 udeležencev, samo v prestolnici več kot 1600. V Sankt Peterburgu, kjer je policija uporabila solzivec in elektrošoker, je bilo pridržanih nekaj več kot 1000 ljudi. Udeleženci zahtevajo izpustitev Navalnega, protestirajo pa tudi zaradi nezadovoljstva glede splošnih življenjskih pogojev v Rusiji. 



Hrvaška policija je zaustavila štiri evropske poslance, člane Demokratske stranke, na hrvaško bosanski meji, ki so želeli preveriti poročila nevladnih organizacij in medijev o  nečloveškem ravnanju z begunci in neutemeljenimi zavrnitvami le-teh. Kljub najavi delegacije o prihodu so jim policisti fizično preprečili ogled kontrolne točke, ki leži v gozdu. Med poslanci je bil tudi podpredsednik Evropske komisije za človekove pravice Pietro Bartolo. Po besedah hrvaškega notranjega ministra Davorja Božinoviča je bil obisk ena v vrsti provokacij, usmerjenih proti hrvaški policiji. Incident sta ostro obsodila predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ter sekretar Demokratske stranke Nicola Zingaretti.

Po državi se razlegajo protesti proti zaprtju šol. Na sobotnem shodu v Trbovljah, ki je štel več kot 200 ljudi, so se zbrali posamezniki in družine z otroki, ki so zahtevali odprtje šol. Zaradi poslabšanja epidemiološke slike v zasavski statistični regiji so namreč danes po par dnevnem odprtju šole spet zaprte. Ljudje so zahtevali odprtje šol tudi v ostalih zasavskih mestih in v Kopru, Kranju, Celju ter Ljubljani in Mariboru, kjer se je zbralo okoli sto ljudi. Premier Janez Janša je na Twitterju proteste ošvrknil s trditvijo, da protestniki “nerazumno in nevarno izkoriščajo otroke v politične namene v času epidemije”. Represivnost trenutne vlade pa se je pokazala dan po trboveljskem protestu, ko je bilo več udeležencev shoda deležnih obiska policistov, ki so jih oglobili zaradi neupoštevanja vladnih ukrepov. Policija ne komentira izdanih glob, ki niso bile izvršene na dogodku, vendar dan kasneje. 

Off je pripravila vajenka Marja, mentor je bil Gal.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.