Današnji informativni OFF program začenjamo v Oceaniji, natančneje v Vzhodnem Timorju. Več tisoč protestnikov se je pred avstralsko ambasado v glavnem mestu Dili zbralo zaradi zahteve, da se med Vzhodnim Timorjem in Avstralijo ponovno začrta državno morsko mejo. Med državama sicer ne obstaja običajna ureditev morskih meja, ampak velja dogovor o razdelitivi dohodkov iz prodaje naravnih energentov. Prihodke iz črpanja nafte in plina, ki se nahajata na morskem dnu med državama, si državi razdelita v skladu s sklenjemimi dogovori, vendar pa vzhodnotimorska vlada zahteva razveljavitev ene od pogodb, podpisane leta 2006.

Razlog za takšno odločitev naj bi bile ugotovitve, da je avstralska tajna obveščevalna služba za časa pogajanj o dotični pogodbi prisluškovala timorski delegaciji. Zaradi slednjega pa naj bi avstralska stran imela nepravično prednost. Vzhodnotimorska vlada sedaj zahteva črtanje stare pogodbe in določitev morske meje po pravilu enake oddaljenosti. Na zahteve Vzhodnega Timorja Avstralija odgovarja, da so sedaj veljavne pogobe v skladu s konvencijami Združenih narodov ter da bi določitev nove meje škodila bolj kot aktualno stanje.

Nadaljujemo v Afriki, tokrat v Nigru. Po uradni objavi volilne komisije bo na mesto glave države ponovno stopil dosedanji predsednik Mahamadou Issoufou. Slednji je na zadnjem krogu volitev prepričal domnevnih 92 odstotkov vseh volivcev. Glavni opozicijski kandidat je bil Hama Amadou iz stranke Nigersko demokratično gibanje, ki pa je predvolilno kampanjo preživel v zaporu. Tja so ga namreč strpale nigerske oblasti zaradi obtožbe trgovanja z otroki, za časa drugega kroga volitev pa je bil odpeljan v Pariz. Nigerska vlada je evakuacijo protikandidata obrazložila z besedami, da je trpel zaradi kroničnih obolenj. Zaradi aretacije protikandidata Amadoua je opozicija, združena pod imenom COPA 2016, v predvolilni kampanji glasno pozivala k bojkotu volitev, glede na rezultate pa je namero tudi uresničila. Prav tako člani opozicije spodbijajo uradne trditve, da je bila volilna udeležba 60-odstotna ter zatrjujejo, da rezultatov volitev ne bodo priznali.

Globalno poročanje selimo v Sirijo. Vojaške sile, zveste predsedniku Bašarju al-Asadu, so po poročanju Sirskega observatorija za človekove pravice napredovale v smeri mesta Palmira. Slednje je dobilo globalno prepoznavnost zaradi načrtne rušitve antičnih ostalin mesta s strani Islamske države. Ob pomoči ruskih letalskih napadov naj bi režimskim vojakom uspelo prispeti v bližino južnega in zahodnega dela predmestja. Zadnje napredovanje režimskih sil je del ofenzive na mesto Palimira, ki traja že od začetka meseca.

Iz severnega Iraka in jugovzhoda Turčije, natančneje iz regije Hakkari, prihajajo poročila, da turška vojska izvaja obsežne letalske napade na položaje Delavske stranke Kurdistana. Sicer se danes in jutri v Moskvi mudi ameriški zunanji minister John Kerry, kjer bodo potekali mirovni pogovori glede Sirije. Stališču Rusije, da morajo na mirovnih pogajanjih v Ženevi sodelovati tudi Kurdi, se je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass pridružila tudi Nemčija. Diplomati Združenih narodov pa so izrazili upanje, da bodo pogovori v Moskvi uspeli ženevska pogajanja premakniti z mrtve točke.

Visoki komisariat Združenih narodov za begunce je končal sodelovanje pri delu na vročih točkah na grških otokih zaradi dejstva, da so tamkaj zadržani begunci postali zaporniki. Agencija med drugim ne bo več nudila uslug prevoza beguncev do dotičnih centrov, še vedno pa bo ohranjala prisotnost na otoku v obliki nudenja nujne pomoči in beleženja razmer. Odločitev komisariata komentira Neža Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta.

Izjava.

Več o delovanju vročih točk in evropski begunski politiki pa v OFFsajdu ob petih.

Nazaj v regijo. Hrvaško obrambno ministrstvo je potrdilo, da poteka preiskava orožarskega posla z ukrajinskim podjetjem Ukrspecexport. V okviru slednjega je Hrvaška naročila popravila sedmih in nakup petih rabljenih lovskih letal MiG-21, vendar pa je nakup, sklenjen julija 2013, sedaj pod vprašajem, za nadaljnjo preiskavo možnih kršitev pa bo zadolžen poseben komite. O sporni prodaji je sicer poročal Jutrnaji list, ki je razkril, da rabljena letala dejansko niso iz Jordanije, kot je bilo navedeno v pogodbi, ampak so sestavljena iz delov, pobranih iz različnih držav. Prav tako pa naj bi bili v popravilu letal uporabljeni deli, ki niso bili potrjeni s strani pogajalcev.

Ljubljanski mestni svetniki so s 35 glasovi za in nobenim proti potrdili oblikovanje treh nastanitvenih centrov za begunce. Za namene nastanitve bodo tako delovali samski dom podjetja Snaga na Poljanski cesti, večnamenska dvorana Kodeljevo in nekdanja šola Polje.

Žan Mahnič, poslanec SDS in vodja odbora za obrambo, je izjavil, da je Slovenija tarča ruskega hibridnega vojaškega napada. V slogu Nostradamusa je napovedal, da se bo v Sloveniji pojavil proruski medij, ki bo objavljal ruske novice, v slovensko idilo pa vnašal nemir in širil rusko propagando. Mahnič nadaljuje, da lahko v slovenskih medijih že sedaj zasledimo veliko proruskih in antiameriških stališč, za katere se razume, da so napačna. Vse to so mu dodatno potrdila zagotovila, da so v Sloveniji prisotni agenti ruskih obveščevalnih služb, ki, da bo mera polna, sodelujejo s slovenskimi novinarji.