Začenjamo na Daljnem vzhodu. Približno 90 družin, ki jih je razdelila vojna na Korejskem polotoku, se je srečalo v severnokorejskem letovišču Kumang. Za srečanje družin sta se aprila dogovorila voditelja Severne in Južne Koreje. Tovrstna srečanja potekajo sporadično od leta 1985, zadnje pa je bilo pred tremi leti. Za možnost snidenja z družino se je sicer prijavilo 57 tisoč južnokorejskih državljanov.

Tisoč kilometrov zahodneje - v Pekingu - sta se sešla kitajski premier Li Keqiang in malezijski premier Mahathir Mohamad. Mahathir skuša Kitajsko prepričati v ponovna pogajanja glede več kot 17 milijard evrov kitajskih investicij v državo, ki jih je odobril prejšnji predsednik Najib Razak. Mahathir je med volilno kampanjo letos spomladi nasprotoval tem investicijam, ki naj bi prekomerno obremenile malezijski proračun. Kitajski premier je po srečanju poudaril, da je prosta trgovina med državama edina pot naprej, Mahathir pa je dodal, da mora biti trgovina tudi pravična.

Indijski premier Narendra Modi je novoizvoljenemu pakistanskemu predsedniku Imranu Khanu poslal pismo, v katerem mu čestita ob imenovanju na funkcijo in ga poziva k dialogu med državama. Tovrstni pozivi in povabila k dialogu so postali stalnica med državama, kadarkoli na eni ali drugi strani Radcliffove črte vajeti oblasti prevzame nov obraz. Imran Khan je medtem v prvem nagovoru premožnejše državljane pozval, naj plačujejo davke. V Pakistanu namreč le 1 odstotek ljudi plačuje dohodnino. Hkrati je napovedal varčevalne ukrepe in se postavil kot zgled varčevanja. Namesto 524 bo imel le dva služabnika, napovedal pa je tudi prodajo flote blindiranih vozil, s čimer naj bi olajšal breme za državno blagajno. Premoženje navidezno skromnega pakistanskega premierja je sicer ocenjeno na nekaj 10 milijonov evrov.

Nadaljujemo pot proti zahodu. Iran je naznanil, da se francoska naftna družba Total umika iz projekta razvoja plinskega polja Južni Pars. Južni Pars je največje plinsko polje na svetu, nahaja pa se v vodah na meji med Iranom in Katarjem. Total se iz projekta umika zaradi novih ameriških sankcij proti Iranu. Iz Teherana sporočajo, da iščejo nove vlagatelje, kot ena izmed možnosti pa se nakazuje povečanje udeležbe kitajskega podjetja CNPC, ki je v projekt vstopil skupaj s Totalom.

Po petkovi naznanitvi, da bo Katar prispeval 13 milijard evrov investicij v Turčijo, sta državi podpisali prvi konkretni sporazum. Gre za približno 2 milijardi evrov in pol vreden sporazum o menjavi valut, ki sta ga podpisala predsednika centralnih bank obeh držav. Z menjavo valut bo Katar Turčiji olajšal nakup tujih valut, kar je zaradi padca vrednosti turške lire vedno dražje. Turška lira izgublja vrednost že več mesecev zaradi strahov o politični stabilnosti države. Padec se je še zaostril po nedavnem sporu med Turčijo in Združenimi državami Amerike zaradi turške aretacije ameriškega pastorja, ki je privedla v uvedbo dodatnih carin na turške izdelke pri uvozu v ZDA. Turčija je ena redkih držav na Bližnjem vzhodu, ki so po sporu med Katarjem in Saudovo Arabijo ter ostalimi zalivskimi kraljevinami ostale zaveznice polotoške države.

Katar pa ni edini, ki skuša trenutek turške šibkosti obrniti v svoj prid. Na retorični ravni sta podporo Turčiji izrazila tako Kitajska kot predsednik ruske dume, ki se je kot častni gost mudil na kongresu turške vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj. Morebitno pomoč Turčiji je napovedala tudi vodja nemških socialdemokratov Andrea Nahles, ki pravi, da je ohranitev vezi med Turčijo in Zahodom v najboljšem interesu Nemčije. Nemčijo kratkoročno najbolj skrbi ohranitev sporazuma s Turčijo o zadrževanju migrantov.

S še skrajnejšimi ukrepi za omejevanje migracij pa grozi italijanski notranji minister Matteo Salvini. Evropsko unijo je pozval, naj najde rešitev za 180 migrantov, ki so ujeti na ladji italijanske obalne straže pred obalo Lampeduse in jih Italija ne spusti na svoje ozemlje. V nasprotnem primeru Salvini grozi, da jih bo poslal nazaj v Libijo. V Libiji so dobro dokumentirane zlorabe pravic migrantov, med drugim je razširjena prodaja ljudi v suženjstvo.

Obupana nad iskanjem evropskih rešitev se nemška kanclerka Angela Merkel trenutno bolj trudi skleniti sporazum z Italijo, po katerem bi Nemčija migrante, ki so že zaprosili za azil v Italiji, vračala na Apeninski polotok. Merkel je napovedala, da je pripravljena obiskati Salvinija in se o sporazumu pogajati sama.

Slovenija

Prej omenjeni padec vrednosti turške lire se pozna tudi na slovenskem Koroškem. Južnoafriško podjetje Metair je namreč odstopilo od pogovorov o prevzemu mežiške tovarne baterij TAB Mežica. Kot pojasnjujejo v Metairu, je razlog predvsem padec vrednosti lire in južnoafriškega randa, ki sta dve izmed pomembnejših valut za to podjetje. Metair ima namreč tako v Južni Afriki kot v Turčiji večje proizvodne obrate, valutno tveganje pa jih sili v osredotočenje na te naložbe. V TAB-u zagotavljajo, da odpoved pogovorov za podjetje ne bo imela negativnih posledic. Vrednost prevzema je bila sicer ocenjena na približno 300 milijonov evrov