Vzhodnoevropski Off

Združene države Amerike so sporočile, da bodo agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem zamrznile dobrih 50 milijonov evrov pomoči. ZDA od agencije zahteva reforme, od drugih držav pa višje denarne prispevke, namenjene agenciji. Po prvotnih načrtih bi morale sicer ZDA agenciji nakazati nekaj več kot 100 milijonov evrov, kar jih uvršča na prvo mesto držav donatork. Ta načrtovana donacija je sicer v primerjavi z letom 2017 že nižja za skoraj dve tretjini. Do ameriškega krčenja sredstev je kritičen tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Gutteres, ki opozarja na možnost, da agencija za pomoč palestinskim beguncem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev ne bo sposobna zagotavljati nujne pomoči na področju zdravstva in šolstva.

Manjšinska češka vlada premierja Andreja Babiša je po včerajšnji nezaupnici v češkem parlamentu napovedala odstop. Proti novi vladi je glasovalo 116 od 194 poslancev. Češki predsednik Miloš Zeman je sicer sporočil, da bo Babišu naklonil še eno priložnost, da v parlamentu zbere večinsko podporo in sestavi novo češko vlado. Zeman se trenutno v drugem krogu predsedniških volitev, ki je napovedan za 26. in 27. januarja, bori za ponovno izvolitev. Češke opozicijske stranke so sicer napovedale, da so se z Babiševo stranko Akcija nezadovoljnih državljanov pripravljeni pogovarjati o vstopu v koalicijo, a le pod pogojem, da Babiš ne bo predsednik vlade. Milijarderju Babišu opozicija očita predvsem vpletenost pri poneverbi sredstev Evropske unije, namenjenih za gradnjo počitniškega naselja Štorkljino gnezdo, zaradi česar se je znašel tudi v preiskavi češke policije. Ta je poslancem poslala zahtevo za umik Babiševe imunitete.

Za razliko od Češke pa ima Romunija novega kandidata za predsednika vlade. Romunska socialdemokratska stranka, krajše PSD, je po odstopu premierja Mihaela Tudoseja za novo premierko predlagala Viorico Dancila. Dancila je od leta 2009 poslanka v evropskem parlamentu. To je že druga sprememba na položaju predsednika romunske vlade od parlamentarnih volitev leta 2016, na katerih je slavila stranka PSD. Predsednik stranke PSD je sicer Liviu Dragnea, ki pa zaradi prestajanja pogojne zaporne kazni nima pravice zasesti položaja predsednika vlade. Junija 2017 je stranka zaradi zamujanja s sprejemanjem pravosodnih reform izglasovala nezaupnico Sorinu Grindeanuju. V ponedeljek pa se je s svojega stolčka po nezaupnici znotraj stranke poslovil še Tudose. Razlog za nezaupnico je bila zahteva po odstopu notranje ministrice Carmen Dan, ki velja za zaveznico Dragnee.

Selimo se v sosednjo Bolgarijo. Tamkajšnji parlament je ponovno in dokončno potrdil protikorupcijski zakon, ki ga je sicer prvič potrdil že 20. decembra lani. Kljub temu pa zakon ni stopil v veljavo, saj je predsednik države Rumen Radev v začetku tega meseca nanj vložil veto. Po novem zakonu bodo predstavnike v novo ustanovljeno protikorupcijsko komisijo izglasovali bolgarski poslanci, čemur pa nasprotuje predsednik države Radev. Ta meni, da bi morala biti komisija politično neodvisna in da bi jo, tako kot je zamišljena, lahko zaradi političnih imenovanj zlorabili v boju proti opoziciji. Zaradi nasprotovanja težnjam po omilitvi protikorupcijske zakonodaje se v Bolgariji zadnje leto vrstijo množični protesti. Naloga komisije bo predvsem preiskovanje korupcije med bolgarskimi visokimi uradniki in odkrivanje morebitnih konfliktov interesov.

Iz Bolgarije pa v njeno zahodno sosedo - Makedonijo. Makedonski parlament je zaradi prezasedenih zaporov sprejel nov zakon, po katerem bodo izpuščeni vsi zaporniki, katerih zaporna kazen ni daljša od šestih mesecev. Z novim zakonom bo tako iz makedonskih zaporov izpuščenih 670 zapornikov. Prav tako bo zakon zapornikom, katerih zaporna kazen ni daljša od petih let, čas za zapahi skrajšal za 30 odstotkov. Iz sprememb pa so izvzeti obsojenci, ki so zaprti zaradi umorov, volilnih nepravilnosti, spolnih prestopkov, delovanja v škodo države, kršitev mednarodnega prava ali delovanja v okviru kriminalnih združb. Makedonija se je zaradi slabih razmer v zaporih že večkrat znašla pod drobnogledom Evropske unije in Združenih držav Amerike.

Evropska komisija je predstavila načrt za boj proti plastičnim odpadkom. Načrt prihaja nekaj tednov po kitajski prepovedi uvoza tujih odpadkov. Glavni cilj evropske strategije je, da bo do leta 2030 vsa plastična embalaža primerna za reciklažo ali večkratno uporabo. Med pomembne točke nove strategije spadajo omejitev plastike za enkratno uporabo, ki predstavlja več kot polovico odpadkov v morju, prepoved uporabe mikroplastike in zmanjšanje količine odpadkov z ladij. To sicer ni prvi ukrep Evropske unije na področju boja proti plastičnim odpadkom. Decembra 2017 si je EU za cilj postavila, da države članice do leta 2030 reciklirajo 55 odstotkov plastične embalaže, do leta 2026 pa omejijo uporabo plastičnih vrečk z 90 na 40 vrečk na osebo letno.

Evropski varuh človekovih pravic je sledil pritožbi organizacije Corporate Europe Observatory in pozval predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, naj se odpove članstvu v skupini G30. G30 je netransparentna organizacija, ki združuje bankirje iz zasebnih finančnih inštitucij in nacionalnih centralnih bank, akademike ter politike. Kaj je ta organizacija in zakaj je članstvo predsednika ECB v njej sporno, razloži Olivier Hoedeman, koordinator pri Corporate Europe Observatory.

Izjava

Več evropskih organizacij za zaščito svobode medijev, med drugimi Evropska novinarska zveza in Novinarji brez meja, je izrazilo zaskrbljenost nad stanjem na hrvaški javni radioteleviziji HRT. Kritični so do hrvaške politike, saj po njihovem mnenju po vsakih parlamentarnih volitvah prihaja do političnih menjav urednikov na HRT-ju. Javnemu servisu naj bi s tem padla tako gledanost kot tudi kredibilnost. Opozorili so tudi na potrebo boja proti sovražnemu govoru v hrvaških medijih, na netransparentnost pri medijskem lastništvu in na neobstoječo kolektivno pogodbo za delujoče v medijih.

OFF je pripravil vajenec Danijel.