Libijska volilna komisija je zavrnila 25 od 98 vloženih kandidatur za predsedniške volitve. Med njimi je bila tudi kandidatura Sejfa al Islama Gadafija, sina bivšega libijskega diktatorja Moamerja Gadafija. Gadafi ni izpolnjeval pogojev, saj kandidati ne smejo biti obsojeni zaradi kaznivega dejanja. Zaradi vojnih zločinov je namreč Mednarodno kazensko sodišče za Gadafijem razpisalo tiralico. Druga vidna kandidata, ki so ju izločili, sta bila bivši predsednik vlade Ali Zeidan in Nuri Abusahmejn, bivši predsednik generalnega narodnega kongresa, ki je po državljanski vojni začasno deloval kot državni zakonodajni organ. Med drugim so sicer bile sprejete kandidature predsednika začasne vlade Abdula Habiba Dbeiba, generala Kalife Haftarja, ki ima nadzor nad vzhodom in delnim jugom države, in bivšega notranjega ministra Fatija Bašage.

Za novega predsednika Interpola, mednarodne organizacije kriminalistične policije, je bil imenovan Ahmed Naser al Raisi, trenutno v vlogi generalnega inšpektorja na notranjem ministrstvu v Združenih Arabskih Emiratih. Imenovanje al-Raisija, ki so ga izvolili delegati večine držav na Interpolovi generalni skupščini v Istanbulu, velja za kontroverzno, saj ga različne nevladne organizacije na področju človekovih pravic že dlje časa obtožujejo odgovornosti za mučenja in drugih zlorab položaja. Al-Raisi je bil sicer favorit za položaj tudi zato, ker so Združeni Arabski Emirati v preteklih letih Interpolu donirali velik del – po nekaterih ocenah približno tretjino – letnega proračuna, ki sicer znaša približno 150 milijonov evrov.

Novoizvoljena švedska premierka Magdalena Andersson, vodja socialdemokratov, je nekaj ur po izvolitvi odstopila s položaja. Prva ženska premierka na Švedskem za izvolitev ni potrebovala večinske podpore, zanjo je namreč glasovalo 117 poslancev, 57 je bilo vzdržanih, 174 jih je glasovalo proti. Razlog za odstop je zavrnitev proračuna za prihodnje leto, o katerem je parlament glasoval včeraj. Magdalena Andersson, ki opravlja tudi delo finančne ministrice, je dejala, da je kljub vsemu pripravljena voditi manjšinsko vlado, sestavljeno iz socialdemokratov.

Poljsko ustavno sodišče je odločilo, da Evropska konvencija o človekovih pravicah v nekaterih delih ni v skladu s poljsko ustavo. To odpira novo bojno črto za poljsko vladajočo stranko Zakon in pravičnost. Že dlje časa namreč poteka spor med Varšavo in Brusljem pred Sodiščem Evropske unije. Sedaj je ustavno sodišče odločalo o sporu z Evropskim sodiščem za človekove pravice, ki ni del organizacij Evropske unije, ampak Evropskega sveta, starejše organizacije v več državah članicah. Sodba je neposreden odgovor na odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je pred nekaj tedni poljski vladi naložilo plačilo odškodnine dvema sodnikoma, ki jima je bila onemogočena prijava na delovno mesto. Poljski ustavni sodniki so s tem Evropsko sodišče za človekove pravice razglasili za nepristojno za pregled in ocene zakonitosti imenovanj posameznih poljskih sodnikov. Podobno odločitev je poljsko ustavno sodišče sprejelo v oktobru, ko je odločilo, da je nekaj členov pogodbe o Evropski Uniji v neskladju s poljsko ustavo, s tem pa zanikalo primarnost evropskega prava na Poljskem. 

V Sarajevu so se včeraj zaključili dvodnevni protesti rudarjev iz sedmih rudnikov iz Federacije. Danes so se v omejenem številu vrnili v rudnike, a nameravajo s stavko nadaljevati. V enem izmed sodelujočih sindikatov so povedali, da vse dokler njihove zahteve ne bodo izpolnjene, premoga ne bodo izkopavali. Razlog za protest je večletno zviševanje produkcijske norme, kljub nižanju plač rudarjev, v Sarajevu pa je delavcem že leto dni odvzeta pravica do zdravljenja. Na proteste se je v torek odzvala vlada, ki je sklicala izredno sejo, na kateri so se pogovarjali o zahtevah rudarjev. Rudnike ima lasti državno elektro podjetje, ki je povedalo, da je zalog premoga v glavni državni termoelektrani v Tuzli še za približno dva tedna. 

Društvo novinarjev Slovenije je danes razglasilo prejemnike nagrade Čuvaj oziroma Watchdog. Komisija je nagrado za novinarskega debitanta prvič podelila celotni Univerzitetni redakciji Radia Študent, ki jo sestavljajo znotraj nje še posebej Hana Radilovič, Jernej Meden, Alja Pehar, Živa Šketa in Lori Šramel Čebular. Prejem nagrade komentira urednica Univerzitetne redakcije Hana Radilovič.

Izjava

To je že tretja nagrada Watchdog za Radio Študent v zadnjih letih. Čuvaja za življenjski prispevek k razvoju novinarstva je letos prejela Glorija Lorenci, novinarka Večera. Posamezni prejemniki nagrad so postali tudi novinarka Televizije Slovenije Ksenija Horvat, Peter Žerjavič s časopisa Delo in novinarka Večera Ana Lah. Poleg naše redakcije je bila kot mlada novinarka nagrajena še Uršula Zaletelj z Vala 202.

Ostajamo pri nacionalki. Novinarji informativnega programa Televizije Slovenije so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so izrazili nasprotovanje Programsko produkcijskemu načrtu za prihodnje leto. Načrt je pripravil novi direktor televizije Slovenija Valentin Areh in ukinja ali krajša več oddaj informativnega programa. 

Ministrstvo za pravosodje je v nujni postopek za obravnavo vladi vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu. Evropsko sodišče je ravno včeraj potrdilo petletni mandat Frank Eler in Oštirja. Predlog bi vladi omogočil odpoklic na novo imenovanih delegatov, čeprav sta zaposlena na Evropskem tožilstvu. Hkrati po spremembi končne odločitve o imenih za evropsko javno tožilstvo ne bi več imel državnotožilski svet. Ta čast bi po novem pripadla vladi. Poslanska skupina LMŠ želi sprejetje sporne novele upočasniti, zato je v obravnavo podala lasten predlog novele.

Poslanci državnega zbora so včeraj soglasno sprejeli dopolnitev zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, ki so ga predlagale opozicijske stranke. Zakon uvaja denarno nadomestilo samozaposlenim, družbenikom gospodarskih družb ter kmetom v primeru okužb s koronavirusom ali obveznosti varstva otrok zaradi odrejenih karanten. Omenjene skupine so bile namreč do sedaj izvzete iz pomoči, zato se nadomestilo plače uveljavlja tudi za nazaj, za obdobje od 1. julija dalje. V državnem zboru so poslanci razpravljali tudi o dopolnitvah k zakonu o dolgotrajni oskrbi. Zakon je deležen številnih kritik opozicije, predvsem o nejasnosti glede stroškov in vira financiranja ter neusklajenosti z deležniki. Tretja obravnava sledi na naslednji seji Državnega zbora.

Off sta pripravila Magdalena in Marko, mentor je bil Jure.