Evropska komisija je izdala priporočilo Evropskemu svetu, naj pritrdi podaljšanju že vzpostavljenih mejnih nadzorov na notranjih Schengenskih mejah. Te so trenutno vzpostavljene na nekaterih mejah Nemčije, Danske, Švedske, Norveške in na meji med Avstrijo in Slovenijo. Komisija predlaga podaljšanje za tri mesece. Medtem pa ima evropske nesolidarnosti na področju migracij dovolj italijanski premier Matteo Renzi. Zagrozil je, da bo vložil veto na proračun Evropske unije, v kolikor se Madžarska, Češka in Slovaška ne bodo strinjale s sprejemom beguncev v okviru premestitvene sheme. O proračunu danes odločajo evropski poslanci, nato pa se začnejo pogajanja med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, ki naj bi se zaključila do sredine novembra.

Nesolidarno postopanje okoli begunske krize pa Evropi očitajo tudi v Gambiji, kar so navedli kot enega izmed domnevnih zločinov, ki bi jih lahko obravnavalo Mednarodno kazensko sodišče. Gambija je že tretja afriška država v tednu dni, ki je najavila svoj umik s tega mednarodnega sodišča, po tem ko sta to storila sprva Burundi in nato Republika Južna Afrika. Kot glavni razlog za odhod v Gambiji navajajo pregon in ponižanje Afričanov. Gambiji pritrjujejo podatki o uradnih preiskavah sodišča, saj med desetimi trenutno obravnavanimi državami zgolj Gruzija ni afriška država. Mednarodno kazensko sodišče naj bi sicer preganjalo najhujše svetovne zločine, med njimi genocide, vojne zločine ter zločine proti človeštvu. A vodstvo Gambije obtožuje sodišče, da je v nasprotju z deklariranimi cilji belsko sodišče, ki je namenjeno pregonu afriških voditeljev, medtem ko zahodni zločinci tipa Tony Blair ostajajo nekaznovani. Tovrstne obtožbe so sicer pogoste, nekateri na sodišču pa izstop Gambije tolmačijo kot bežanje pred odgovornostjo za morebitne prihodnje zločine v državi sami.

Selimo se v Ameriko. Ulice brazilskih mest Brazil in Rio de Janeiro je včeraj preplavilo več tisoč protestnikov, ki so demonstrirali proti izobraževalni reformi predsednika Michela Temerja ter drugim predvidenim varčevalnim ukrepom. Protestniki, jezni zaradi parlamentarnega državnega udara s katerim se je Temer zavihtel na oblast, strahujejo pred reformnim paketom PEC241, s katerim Temer načrtuje zmanjšanje državnega trošenja. Varčevalni ukrepi reformnega paketa se osredotočajo na zdravstveni in izobraževalni sistem. Izobraževalna reforma, ki je bila v ospredju tokratnih antikapitlistično obarvanih protestov med drugim predvideva zamrznitev javnih intesticij v zdravstvo in izobraževanje ter zmanjšanje števila obveznih šolskih predmetov na zgolj 3: portugalščino, angleščino in matematiko.

Napeto pa je tudi v naši okolici. Dolgoletni predsednik vlade Črne gore Milo Đukanović je napovedal svoj odstop. Vodja Demokratske stranke socialistov, ki je državo vodil skoraj četrt stoletja, je sicer svojo stranko na volitvah pred desetimi dnevi vnovič popeljal na prvo mesto. Z dnevom volitev pa so se s strani Đukanovića začela obtoževanja opozicije, da ta skuša s tujo pomočjo izpeljati državi udar. Zaradi domnevnega državnega udara so se tako v Črni gori kot Srbiji zgodile nekatere aretacije. Prostost je bila med drugim odvzeta Bratislavu Dikiću, nekdanjemu vodji srbske žandarmerije. Đukanović je med drugim sprožil namigovanja o vpletenosti Rusije v poskus državnega udara. Kljub časovni bližini odstopa predsednika vlade in domnevnemu poskusu državnega udara pa zaenkrat ostaja nejasno, ali sta dogodka med seboj povezana. O Đukanovićevem odstopu se je namreč špekuliralo že nekaj mesecev. Najverjetnejši novi predsednik črnogorske vlade je sedanji Đukanovićev namestnik in nekdanji šef državne obveščevalne službe Duško Marković.

Gospodarsko sodišče v Kragujevcu v Srbiji je razglasilo bankrot nekdanje tovarne Zastava avtomobili AD. Stečaj je bil razglašen po tem, ko v določenem roku nihče ni predlagal reorganizacije podjetja, ki je bilo najbolj poznano po edinem jugoslovanskem avtomobilu Yugo. Kaj pomeni bankrot Zastave za Kragujevac in Srbijo, komentira Jugoslav Ristić, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Kragujevac:

Izjava

Trenutna stečajna masa Zastave je ocenjena na nekaj več kot 5 milijonov evrov, medtem ko so upniki prijavili dobrih 330 milijonov evrov. Poleg največjih zasebnih upnikov, ki so organizirani v okviru Londonskega in Pariškega kluba, okrog milijon evrov terja 300 nekdanjih delavcev, ki med letoma 1997 in 2001 niso dobivali plač. Kolikšne so možnosti, da bodo omenjeni delavci v stečajnem postopku poplačani, komentira Ristić:

Izjava

Medtem ko je Zastava avtomobili pred razpadom Jugoslavije zaposlovala več tisoč delavcev, zdaj podjetje v stečaju šteje zgolj tri zaposlene. Večina opreme in nepremičnin je bila leta 2008 prenesena na novo ustanovljeno podjetje Fiat automobili Srbija, krajše FAS. 67 % FAS je v lasti Fiata, medtem ko je ostalih 33 % v lasti države Srbije. Ta je sicer od ustanovitve podjetju namenila nebroj olajšav in državnih subvencij v zameno za Fiatov prihod v Srbijo.

Po dveh letih poskusov spreminjanja ureditve dimnikarske dejavnosti so poslanci sprejeli Zakon o dimnikarskih storitvah. Največja in najbolj sporna novost je ukinitev koncesij, ki jih bodo nadomestile licence. Po novem dimnikarji ne bodo več vezani na določena območja, temveč bodo lahko svojo dejavnost opravljali kjerkoli v Sloveniji, lastnikom manjših kurilnih naprav pa bodo na voljo vsa podjetja, ki si bodo uspela pridobiti licenco. Lastniki manjših kurilnih naprav bodo še vedno morali enkrat letno naročiti dimnikarske storitve. Čeprav zakon odpravlja področne monopole v dimnikarski branži, nov zakon predvideva najvišjo dovoljeno ceno dimnikarskih storitev v znesku 25,20 evrov na uro. S to omejitvijo naj bi se preprečevalo pretirano zviševanje cen.

Prav zvišanje cen storitev je eden od protiargumentov zakonu, ki mu najbolj nasprotujejo dimnikarji sami. Motiv za njihovo nasprotovanje pa je bržkone treba iskati predvsem v odpiranju dejavnosti trgu, ki bo predvidoma prineslo večjo konkurenco med dimnikarji. Dimnikarji ne izključujejo možnosti presoje zakona na ustavnem sodišču. Tudi po mnenju nekaterih opozicijskih poslancev bi zakon na ustavnem sodišču lahko padel, saj dimnikarsko dejavnost ureja na način, ki je značilen za javne gospodarske službe. Slednje ureja poseben zakon, ki pa ne predvideva licenc. Na ministrstvu za okolje in prostor pa odgovarjajo, da je predvidena prenova Zakona o javnih gospodarskih službah, ki bo omogočala tovrstno vmesno pot med regulacijo in trgom. Za popolno deregulacijo dejavnosti pa se v vladi niso odločili zaradi varstva okolja.