V tržaškem zaporu Ernesto Mari je sinoči potekal upor zapornikov zaradi prenatrpanosti objekta in slabih razmer za bivanje, ki jih je še poslabšal vročinski val. Zaporniki so v znak upora sežigali pohištvo, rjuhe in karton ter puščali odprte pipe na umivalnikih, tako da je poplavilo del zapora. Pazniki situacije niso obvladali sami, zato so morali posredovati policisti, ki so uporabili tudi solzivec. Osem zapornikov je bilo poškodovanih, od tega dva huje. V zaporu, v katerem so kapacitete za nastanitev 150 oseb, trenutno biva 260 zapornikov, od katerih je polovica sodelovala v protestu. Italijanska dežela Furlanija - Julijska Krajina je sicer med vsemi italijanskimi deželami tretja na lestvici po prenatrpanosti zaporov. 

Združeni arabski emirati so iz države deportirali študenta univerze New York University, ki je maja letos na podelitvi diplom nosil palestinsko kefijo in vzklikal »Svoboda Palestini«. Po poročanju portala Associated Press so organi pregona študenta na podelitvi pridržali in nekaj dni pozneje deportirali. Po besedah študentov jim je vodstvo univerze že pred samo podelitvijo sporočilo, da so palestinske zastave in druga obeležja, povezana s Palestino, na ceremoniji prepovedana. Združeni arabski emirati so diplomatske odnose z Izraelom vzpostavili leta 2020, zato od takrat naprej oblasti vsakršne akcije v podporo Palestini hitro zatrejo. To je tudi razlog, da v nasprotju z večino arabskih držav v Združenih arabskih emiratih od začetka genocida v Gazi ne potekajo protesti proti Izraelu in za svobodo Palestincev. 

Iraško vrhovno sodišče je Asmo Mohamed, ženo nekdanjega voditelja Islamske države Abu Bakra Al Bagdadija, obsodilo na smrtno kazen z obešanjem zaradi sodelovanja pri ugrabitvi jezidskih žensk in drugih zločinih Islamske države. Mohamed je bila obtožena, da je v svojem stanovanju v mestu Mosul zadrževala Jezidinje, ki so jih borci Islamske države ugrabili na gorovju Sindžar na severozahodu države. Islamska država je pod vodstvom Al Bagdadija leta 2014 izvedla genocid nad jezidskim prebivalstvom, v katerem je življenje izgubilo več kot 10 tisoč ljudi, več sto tisoč pa jih je bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. 

Turške oblasti so aretirale LGBT-aktivistko in članico Delavske stranke Turčije Iris Mozlar zaradi njenih objav na spletnih omrežjih, v katerih je obsodila nasilje nad migranti. V provinci Kayseri v središču države so v zadnjih tednih potekali protesti proti sirskim beguncem, na katerih so protestniki zažigali prodajalne in avtomobile v lasti beguncev. Proteste je sprožila domnevna zloraba mladoletnih otrok, ki naj bi jo zakrivil eden od sirskih beguncev. Mozlar je ob svoji aretaciji dejala, da so zažigalci domov na prostosti, medtem ko je ona zaradi kritiziranja tovrstnega ravnanja pridržana. 

V albanski prestolnici Tirani je več tisoč opozicijskih protestnikov v večernih urah v vladno poslopje in mestno hišo metalo molotovke ter se spopadlo s policijo. Predsednika vlade Edija Ramo obtožujejo korupcije ter ga pozivajo, naj odstopi s položaja predsednika vlade. Protestniki so zahtevali tudi izpustitev opozicijskega voditelja Salija Berishe, ki je v hišnem priporu, saj proti njemu teče preiskava zaradi koruptivnega delovanja med letoma 2005 in 2013, ko je bil predsednik vlade. Berisha je zanikal krivdo in Ramo obtožil političnega maščevanja, katerega namen je utišati nasprotnike. Rama je na oblasti od leta 2013 in je od takrat zmagal na vseh parlamentarnih in lokalnih volitvah. 

Višje sodišče v Podgorici je oprostilo predsednika črnogorskega parlamenta Andrijo Mandića in poslanca Milana Kneževića ter preostalih 12 obtoženih za poskus državnega udara na dan parlamentarnih volitev leta 2016. Višje sodišče je maja 2019 s prvostopenjsko sodbo 13 ljudi, med njimi Mandića, Kneževića, dva ruska vojaška obveščevalca in osem Srbov, obsodilo na do 15 let zapora zaradi poskusa državnega udara. Sodišče jih je spoznalo za krive načrtovanja terorističnih dejanj in spodkopavanja ustavnega reda Črne gore med volitvami leta 2016. Poleg tega pa tudi poskusa strmoglavljenja vlade, ki jo je vodila Demokratska stranka socialistov, in preprečitve pridružitve države zvezi Nato. Črnogorsko prizivno sodišče je februarja 2021 razveljavilo prvostopenjske sodbe in pozvalo višje sodišče, naj ponovi sojenje, o katerem sta Mandić in Knežević trdila, da je politično motivirano. Višji sodnik Zoran Radović je v obrazložitvi sodbe dejal, da z obtožnico ni dokazano, da sta Mandić in Knežević storila kazniva dejanja, ki se jima očitajo.

Predstavniki Združenih držav Amerike in Nemčije so ob srečanju predstavnikov držav zveze Nato napovedali, da bodo ZDA leta 2026 na teritoriju Nemčije začele nameščati rakete dolgega dosega. Nameščanje raket je del krepitve obrambe Evrope pred Rusijo. Združene države bodo v Nemčiji namestile rakete tipa tomahawk in SM-6 ter razvojne hipersonične rakete, ki imajo daljši doseg kot rakete, ki so nameščene v Evropi. V izjavi za javnost so predstavniki obeh držav dejali, da državi želita z nameščanjem raket pokazati svojo predanost zavezništvu in obrambi Evrope v času vojne v Ukrajini. Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je bila poteza sprejeta v luči zagotavljanja miru v Evropi. Njegov kolega, nemški obrambni minister Boris Pistorius, je dodal, da ZDA s to potezo želijo zgolj spodbuditi evropske države k vlaganju v rakete dolgega dosega. To je sploh prvič po koncu hladne vojne, da bodo Združene države na nemškem ozemlju namestile rakete dolgega dosega. V Moskvi so potezo označili za grožnjo nacionalni varnosti, namestnik zunanjega ministra Sergeja Rjabkova pa jo je označil za poskus ustrahovanja Rusije. V skladu s pogodbo jedrskih sil srednjega dosega, ki sta jo leta 1987 podpisala takratni generalni sekretar Sovjetske zveze Mihail Gorbačov in ameriški predsednik Ronald Reagan, so bile rakete dolgega dosega prepovedane vse do leta 2019, ko so ZDA od pogodbe odstopile. Sočasno so na vrhu Nata Francija, Nemčija, Italija in Poljska podpisale pismo, ki vključuje namero za razvoj kopenskih vodenih raket z dosegom nad 500 kilometrov. 

Premier Robert Golob je ob koncu vrha zveze Nato v Washingtonu povedal, da bo Slovenija prihodnje leto podvojila število pripadnikov Slovenske vojske v misiji zveze Nato na Kosovu. V Natovi misiji Kfor na Kosovu trenutno deluje okoli 110 pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Golob je še dodal, da v regiji Zahodnega Balkana prihaja do krepitve prisotnosti Nata na pobudo predsednika ZDA Joeja Bidna, ki to regijo dobro pozna. Da prilizovanju še ni konec, je Golob pohvalil še Bidnovo vitalnost. Ponavljamo, slovenski premier Robert Golob je pohvalil vitalnost človeka, ki je znan po padcih z odra, nezmožnosti identifikacije govorniškega pulta in več kot očitni demenci, ki se je na vrhu Nata izrazila v zamenjavi ukrajinskega za ruskega predsednika. Ker se je Golob Bidnu dobrikal s hvalisanjem njegovih psihofizičnih sposobnosti, sploh niso bile načete resne politične tematike, kot je genocid v Gazi, ki ga Biden neomajno podpira. Kjer se nekrofilija konča, se vrh Nata šele začne.