Pozdravljeni, prebirate dnevne novice, ki so zaradi koledarskega prehoda in s tem povezanimi praznovanji razmeroma skope. Zato nadaljujemo z zakoni, ki so stopili v veljavo s prehodom v 2018. Začenjamo na Kitajskem, kjer je v veljajo stopila lanskega maja sprejeta prepoved uvoza odpadkov. Kitajska je bila namreč največja svetovna uvoznica široke palete odpadnih materialov, ki jih je uvažala predvsem iz Japonske, Evrope in Združenih držav Amerike. Kitajska bo prepovedala uvoz 24-ih različnih vrst trdnih odpadkov, med njimi so nesortiran papir, žlindra iz proizvodnje jekla in različne vrste plastike - polietilen tereftalat PET, polivinilklorid PVC in polietilen. Kitajska je ukrep sprejela zaradi okoljskih problemov, odprava oziroma omilitev katerih je v kitajskem načrtu modernizacije gospodarstva.

Kitajska prepoved pa bo na drugi strani prizadela izvoznice odpadkov. Samo Velika Britanija je na Kitajsko in v Hongkong letno izvozila 500.000 ton plastike, medtem ko je celoten uvoz odpadne plastike na Kitajsko znašal 7,3 milijone ton, za kar je Kitajska plačala 3,7 milijarde evrov. Države izvoznice zaradi višjih okoljskih standardov nimajo vzpostavljenih dovoljšnih kapacitet za recikliranje in odlaganje odpadkov. Več o tem pa v Offsajdu ob peti popoldanski.

Ostajamo pri izvoznici plastike, Združenih državah Amerike, natančneje na njihovi zahodni obali. V zvezni državi Kalifornija je z novim letom dovoljeno rekreativno uživanje marihuane. Kalifornija je osma zvezna država v ZDA, ki je legalizirala marihuano v rekreativne namene, v tej državi pa je bila medicinska uporaba zdravilne zeli legalna že od leta 1996. Nakup marihuane bo dovoljen starejšim od 21 let, dovoljena količina posedovanja pa bo 28,5 grama ali osem đijev koncentratov marihuane. Gospodinjstva bodo upravičena do vzgoje šestih rastlin naenkrat. Pred 88 trgovinami, ki so do sedaj prodajale medicinsko marihuano, naj bi se že pred njihovim odpiralnim časom nabrale vrste ljudi. Cena marihuane se giblje med 7 in 20 dolarji na gram. Ekonomisti pričakujejo, da bo letni tržni izkupiček prodaje marihuane presegel 3,5 milijarde dolarjev.

Izraelski poslanci so potrdili zakon, ki dviguje glasovalni prag za odstop delov Jeruzalema Palestini. Slednja namreč Vzhodni Jeruzalem želi za glavno mesto svoje neodvisne države. Po novem predlogu bo za predajo delov mesta potrebna potrditev dveh tretjin 120-članskega kneseta, in ne več navadna večina. Zakon je bil potrjen z navadno večino, in sicer s 64 proti 52 glasovom. Izrael je Vzhodni Jeruzalem zavzel v šestdnevni vojni iz leta 1967 in ga aneksiral k svoji državi, česar pa večina članic Organizacije združenih narodov ne priznava. Posledica aneksacije je bila selitev konzularnih predstavništev teh držav v Tel Aviv.

Izraelska vladajoča stranka Likud, ki ji predseduje premier Benjamin Natenyahu, je medtem soglasno potrdila precej radikalnejši zakonski predlog. Ta predvideva izraelsko priključitev okupiranega ozemlja Zahodnega brega. Predlog zakona predvideva, da bi na ozemlju začelo veljati izraelsko civilno pravo, kar bi omogočilo gradnjo novih izraelskih naselbin. Vse gradnje na okupiranih ozemljih mora sedaj odobriti obrambno ministrstvo. Srečanja, na katerem je bil predlog potrjen, se je udeležilo več sto strankarskih veljakov, umanjkal pa je premier Benjamin Natenyahu. Na okupiranem ozemlju Zahodnega brega živi skoraj 3 milijone Palestincev in 400 tisoč Izraelcev.

Palestinski center za ozemeljske raziskave je objavil poročilo o izraelskih priključitvah in zasedbah palestinskega ozemlja. Poročilo navaja, da je Izrael lani zasedel 10 kvadratnih kilometrov ozemlja in uničil 500 palestinskih stavb. Izrael se pri zasedbah ozemlja zanaša na vojsko. Močno so se povečale tudi izraelske gradbene aktivnosti na okupiranih ozemljih, in sicer za trikrat glede na leto 2016. Leta 2015 je Izrael odobril izgradnjo 1980 hiš, leta 2016 2600, lansko leto pa kar 6500. Gradnja izraelskih naselbin na palestinskem ozemlju je sicer eden izmed glavnih razlogov za zastoj pogajanj med Izraelom in Palestino. Ta so zamrznjena že od leta 2015.

Seznam zakonov, ki so stopili v veljavo z novim letom, zaključujemo v Nemčiji z zakonom o sovražnem govoru na internetu. Izteklo se je namreč prehodno obdobje, v katerem so morale spletne platforme z več kot dvema milijonoma uporabnikov vpeljati učinkovit nadzor nad potencialno nezakonitimi vsebinami in vzpostaviti mehanizme za njihov izbris. Nespoštovanje zakona lahko platformam prinese do 50 milijonov evrov kazni. Vse večje platforme, ki jih ni treba omenjati, so potrebne mehanizme vzpostavile večinoma same, nekatere pa so se za pomoč zatekle k podizvajalcem. Kritike zakona prihajajo s strani novinarskih organizacij in iz desne strani političnega spektra. Novinarji brez meja so kritični predvsem do tega, da odgovornost za brisanje vsebin pade na spletne platforme, čeprav je preprečevanje sovražnega govora širša družbena odgovornost. Po njihovem se tudi zmanjša število prijav sovražnega govora, saj je ta hitro izbrisan.

Stranka Alternativa za Nemčijo medtem zakon označuje za cenzuro, uperjeno proti njim. Ena izmed vodij stranke, Beatrix von Stroch, se je v zakonske zanke uspela ujeti že prvi dan njegove veljave. V odzivu na novoletna twitter-voščila kölnske policije, ki so bila med drugim tudi v arabščini, se je odzvala s sovražnim govorom. Posledično sta ji račun blokirala tako Twitter kot Facebook.

Bolgarski predsednik Rumen Radev je vložil veto na protikorupcijsko zakonodajo, ki jo je parlament sprejel decembra lani. Zakonodaja predvideva ustanovitev posebnega protikorupcijskega organa, ki bi preiskoval visoke državne uradnike. Nasprotniki zakona, med katere se všteva tudi Radev, pa opozarjajo, da nov organ ne bo neodvisen, saj bo njegove člane imenoval parlament. V nasprotju s sosednjo Romunijo, kjer protikorupcijski boj velja za uspešnega kljub temu, da ga vladajoča socialdemokratska stranka v zadnjem letu skuša omejevati, je napredek Bolgarije na tem področju precej počasnejši. Evropska komisija je januarja lani izdala poročilo o napredku teh dveh držav na področju neodvisnosti sodstva in protikorupcijskega boja, ki je pogoj za vstop v schengensko območje. V poročilu je pohvalila Romunijo za protikorupcijski boj na visoki ravni, Bolgarija pa po mnenju komisije z reformami zaostaja. Predsedniški veto Rumena Radeva sicer parlament lahko s ponovljenim glasovanjem preglasi.