Okoli 200 katalonskih županov je protestno pripotovalo v Bruselj v podporo nekdanjemu katalonskemu predsedniku Carlesu Puigdemontu. Župani so se skupaj s katalonskimi evropskimi poslanci zbrali pred stavbo Evropske komisije in pozvali Evropsko unijo, naj se bolj odločno odzove na trenutno krizo v Kataloniji. Evropska unija katalonsko situacijo obravnava kot notranje politično vprašanje Španije, ki je izven pristojnosti unije. Puigdemont je po odločitvi španskega parlamenta, da uporabi 155. člen ustave in razpusti katalonski parlament, zbežal v Belgijo v spremstvu nekaterih katalonskih ministrov. Iz Bruslja se javlja sodelavka Rina Pleteršek:

Izjava

Medtem ko se župani mudijo v Belgiji, pa doma podporniki neodvisnosti stavkajo, blokirajo ceste in pozivajo k izpustitvi voditeljev. Ceste so zaprte na več kot 50 mestih v celotni Kataloniji, vključno z avtocestama proti Madridu in proti Franciji.

Migrantska politika Evropske unije se je ponovno znašla pod vprašajem. Združeno poročilo več nevladnih organizacij in Univerze v Londonu kritizira dogovor med državami Evropske in Afriške unije, imenovan tudi Kartumski proces, ki ureja migracije z Afriškega roga v Evropo. Partnerske države iz Afriške unije so Egipt, Južni Sudan, Somalija, Eritreja in Etiopija. Dogovor sta uniji dosegli leta 2014 z namenom zmanjšanja obsega migracij v Evropo, tihotapstva in trgovine z ljudmi. V menjavi milo za drago Evropska unija afriškim državam zagotavlja financiranje, slednje pa v zameno same omejujejo migracije. Poročilo ugotavlja, da se je v praksi Kartumski proces uporabljal skoraj izključno za ustavljanje migracij v Evropo, kar pa je migrante izpostavilo še večjim tveganjem. Poročilo poziva Evropsko unijo in afriške partnerice, naj direktno naslovijo politične faktorje, ki sploh povzročajo migracije.

Nekdanji šef makedonske tajne policije Goran Gruevski je obsojen na leto in pol zapora zaradi uničenja dokumentov in prisluškovalne opreme. Uničeni dokumenti in posnetki naj bi bili obremenilni dokazi za vpletenost nekdanjega makedonskega premiera Nikole Gruevskega v korupcijo. Gre za prvo obsodbo v okviru procesov proti nekdanjim pripadnikom makedonskih oblasti, ki so jih sprožila razkritja o množičnem prisluškovanju državljanom leta 2015. Ta razkritja, ki jih je sprovedel takratni opozicijski voditelj, danes pa premier Zoran Zaev, so po večletni politični krizi pripeljala do konca desetletne vladavine Nikole Gruevskega. Goran Gruevski, ki je sorodnik nekdanjega premierja, je iz Makedonije pobegnil v Grčijo, kjer so ga aretirali in trenutno čaka na izročitev nazaj v domovino.

Nekaj več kot tisoč Kurdov v Nemčiji je vložilo pritožbe glede prepovedanih kurdskih simbolov. Pritožbe sledijo protestu v podporo zaprtemu vodji prepovedane Kurdske delavske stranke, PKK, Abdullahu Ocalanu. Na protestu v Düsseldorfu je nemška policija zahtevala, naj protestniki odstranijo plakate z njegovo podobo. Ker protestniki tega niso storili, je prišlo do spopada med njimi in policijo, pri tem pa je bilo pridržanih 9 ljudi. Nemčija že od leta 1993 PKK smatra za teroristično organizacijo, prepovedane pa so vse podobe Ocalana. Seznam v Nemčiji prepovedanih kurdskih simbolov se je v zadnjem letu še razširil. Turška vlada je septembra letos na posvet pozvala nemškega veleposlanika, sledeč protestom v Kölnu, ko nemška policija od protestnikov ni zahtevala odstranitve plakatov s podobo Ocalana.

Ameriška revija The New Yorker je pridobila dokumente, ki dokazujejo, da je hollywoodski magnat Harvey Weinstein jeseni 2016 najel dve zasebni varnostni podjetji, da je zbiral informacije o ženskah, ki so ga v preteklosti že obtožile spolnega nadlegovanja. Weinstein je za usluge plačeval podjetjema Kroll in Black Cube. Slednje zaposluje nekdanje uslužbence Mossada in drugih izraelskih obveščevalnih služb. Obveščevalci so se sodeč po objavljenih dokumentih pod pretvezo, da so aktivisti za pravice žensk, dvakrat sestali z igralko Rose McGowan, ki je Weinsteina že leta 1997 obtožila posilstva.

Sirska vlada je naznanila, da se bo pridružila pariškemu podnebnemu dogovoru, in s tem obrnila svojo predhodno pozicijo iz leta 2015, da ne bo podpisala dogovora. Podobno odločitev je septembra letos prejela Nikaragva, s tem pa so Združene države Amerike postale edina država, ki ni podpisnica dogovora. Američanom se sirska odločitev zdi ironična glede na to, da uporabljajo kemično orožje, pove predstavnica ameriškega zunanjega ministrstva Heather Mauert:

Izjava

V Indiji se ob obletnici demonetizacije, na črni dan, kot so ga označili člani opozicije, vrstijo protesti. K protestom je pozvalo 18 opozicijskih strank z razlogom, da je lanskoletna odločitev aktualnega predsednika vlade Narendre Modija globoko prizadela indijsko ekonomijo. Modi je novembra lani iz obtoka umaknil vse bankovce za 500 in 1000 rupij, kar je pomenilo 86 odstotkov vrednosti vse gotovine v obtoku, z namenom boja proti korupciji. Njegovi odločitvi so sledili popoln kaos in dolge čakalne vrste, saj so imeli Indijci na voljo le nekaj mesecev, da zamenjajo svoj denar. Opozicija trdi, da je bila demonetizacija ilegalna in da je hkrati omogočila pretvorbo na črno pridobljenega denarja v legitimnega. Modijeva vlada je pričakovala, da se večina črnega denarja ne bo vrnila v obtok in bo tako izbrisana iz sistema. Rezervna banka Indije je avgusta sporočila, da se je zamenjalo 99 odstotkov vseh bankovcev v obtoku, kar je sprožilo precej vprašanj glede učinkovitosti demonetizacije.

Hutijski uporniki v Jemnu so naznanili, da bodo ponudili azil saudskim princem in ostalim preganjanim v Saudovi Arabiji. V nedeljo je saudski kraljevi princ Mohamed bin Salman pod pretvezo protikorupcijskega boja izvedel največjo čistko v zgodovini kraljestva. Aretiranih je bilo 11 princev, 4 ministri in nekaj nekdanjih ministrov. Kraljevi princ Salman je odgovoren za saudsko intervencijo v jemenski vojni, ki je močno prizadela hutijske upornike.