V brazilskem Sao Paulu poteka svetovno srečanje za boj proti hepatitisu. Srečanje poteka pod pokroviteljstvom Svetovne zveze proti hepatitisu, Svetovne zdravstvene organizacije in brazilskega ministrstva za zdravje. Udeleženci razpravljajo o trendih na področju zdravljenja hepatitisa in ocenjujejo, kako dobro vlade, nevladne organizacije in zdravniki po svetu sledijo ciljem, zapisanim v lani sprejeti Strategiji za boj proti hepatitisu na globalni ravni. Po strategiji naj bi do leta 2030 za kar 90 odstotkov zmanjšali število novih okužb s hepatitisom B in C ter za 60 odstotkov zmanjšali smrtnost zaradi te bolezni. O tem, kako se po svetu in pri nas s hepatitisom spopadamo, se pogovarjamo z dr. Mojco Matičič z Medicinske fakultete in ljubljanskega kliničnega centra.

Mojca Matičič pojasni, zakaj zasedanje poteka ravno sedaj in kaj je njegov namen.

Izjava

To je Svetovna zdravstvena organizacija opredelila v lanski strategiji, ki je osrednja tema zasedanja.

Izjava

S hepatitisom B in C je na svetu okuženo več kot 300 milijonov ljudi. A le manjši delež okuženih se okužbe zaveda, še manj pa jih je vključenih v zdravljenje.

Izjava

Iz ene od raziskav, ki so jo predstavili na zasedanju, na prvi pogled sledi, da le devet od 194 držav, ki so zavezane strategiji o omejitvi javnozdravstvenih posledic hepatitisa, te zaveze tudi uveljavljajo. A raziskava devet držav, med katerimi sta izpostavljeni Egipt in Brazilija, navaja le kot primere dobre prakse. Egipt je namreč ena od držav, kjer hepatitis predstavlja visoko grožnjo javnemu zdravju v primerjavi s svetovnim stanjem.

Izjava

Slovenija v nasprotju z Egiptom v raziskavi ni omenjena.

Izjava

Številke okuženih s hepatitisom so pri nas bistveno manjše kot drugod po svetu.

Izjava

Kateri pa so ti dejavniki?

Izjava