Albanski petelinji boji, znova in znova
Vojna v Ukrajini kaže zobe povsod po Evropi; v zadnjem tednu je negotova situacija na trgu energentov občutno zvišala cene pogonskih goriv, svoje pa so dodali tudi dobavitelji s cenovnimi špekulacijami. Če je v Albaniji liter dizla pred rusko invazijo na Ukrajino stal evro in pol, se je prejšnjo sredo cena zvišala za celih 40 odstotkov, na skoraj 2,3 evra za liter. Ob vse višjih cenah prehrambenih izdelkov in 2,3-odstotni inflaciji je prebivalce večjih in manjših mest spravilo na ulice. Protestniki so se spopadali s policijo in za dobro uro zablokirali glavno avtocestno povezavo med Albanijo in Kosovom.
Dan kasneje je vlada predsednika Edija Rame sprejela ukrep za omejitev rasti cen pogonskih goriv in državljane pozvala, naj svoja vozila uporabljajo vsaj za pol manj kot do sedaj. Ker je trg pogonskih goriv v Albaniji liberaliziran, ceno še vedno določajo dobavitelji, vlada pa iz trošarin financira gradbene in druge vladne projekte. Pojasni Besar Likmeta, urednik portala BIRN Albanija.
A protestniki se niso vdali in so se »proti vladi in oligarhom« na ulice podali tudi v petek. Vlada je na slednje v soboto odgovorila z uvedbo paketa »socialnih dobrin« oziroma zvišanjem minimalne plače na 242 evrov mesečno ter enkratnim izplačilom 24 evrov najrevnejšim družinam. Kljub pozivom z ulice, naj zmanjša trošarine, so te ostale enako visoke.
Protesti pa so se nadaljevali še z večjo intenziteto in se razširili v druga albanska mesta. Pozno popoldne je vlada želela ulico umiriti z obljubo o vladni uravnilovki cen pogonskih goriv in znižanju trošarin ter izplačilih upokojencem in ranljivim skupinam. Vlada je obljubila tudi polovično zmanjšanje davka na dohodek vsem zaposlenim v javnem in zasebnem sektorju.
Nemalo kritik je bilo deležno posredovanje policije. Policisti, številni med njimi neuniformirani kriminalisti, so med protesti aretirali večje število protestnikov. Okoli 200 ljudi je bilo obtoženih zaradi organiziranja nezakonitega zbiranja. Tiransko sodišče je obtožene izpustilo v soboto in njihovo aretacijo označilo za delno nezakonito. Proti nezakonitim aretacijam je pozval tudi urad albanskega ombudsmana.
Čeprav naj bi proteste organizirala civilna sfera, je vladna socialistična stranka organizatorje označila za člane in podpornike največje opozicijske Demokratske stranke. Likmeta ocenjuje, da gre zgolj za populistično gesto za podpihovanje spora znotraj že tako razklane Demokratske stranke.
Poskus nasilnega prevzema vodenja Demokratske stranke, o katerem smo poročali januarja, se je namreč po vmesnih lokalnih volitvah v nedeljo, 6. marca, prelevil v resnejši razkol. Kandidati separatističnega krila pod vodstvom iz stranke izključenega nekdanjega predsednika Salija Berishe [salija beríše] so namreč v Skadru in petih drugih manjših mestih prehiteli aktualne kandidate Demokratske stranke.
Zmaga v Skadru je za separatistično krilo Berishe, imenovano »Hiša svobode«, še posebej pomembna, saj je to mesto ob mejnem Skadrskem jezeru z dobrimi 130 tisoč prebivalci vedno veljalo za oporišče premierjeve vladajoče Socialistične stranke. Demokratska stranka je tako po 30 letih albanskega pluralizma prvič pristala na tretjem mestu.
Vendar gre v bistvu pri vmesnih županskih volitvah predvsem za spor dveh političnih figur; trenutnega predsednika Demokratske stranke Lulzima Bashe, ki se je politično oblikoval pod perutjo nekdanjega predsednika Salija Berishe, in slednjega samega.
Kot politični učenec Salija Berishe se je Basha v stranki in vladah, ki jih je ta vodila, kalil od leta 2005.
Od prevzema vodstva stranke leta 2013 pa se Basha tako na lokalnih kot parlamentarnih volitvah sooča z enim porazom za drugim in vse glasnejšimi pozivi k odstopu.
Berisha, ki se po izključitvi iz stranke maja lani zdaj zopet želi politično rekonstituirati, je po zmagi na vmesnih lokalnih volitvah podpornike Bashe pozval, naj se mu pridružijo in ga na naslednjem strankinem kongresu podprejo kot vodjo.
Za zdaj še ni jasno, ali se bodo člani, ki po porazu Bashe množično izstopajo iz Demokratske stranke, pridružili separatističnemu krilu Berishe, a »zaenkrat izgleda, da bo Basha ostal zadnji na potapljajoči se ladji, ki bi jo lahko zakrpala razvojna miselnost, ki se ji slednji tako trdovratno upira«, zaključuje sogovornik.
Avtor karikature: Kosta Raka
Dodaj komentar
Komentiraj