Hrvaško vojno letalstvo in ministrstvo za obrambo se je, kot kaže, znašlo v navzkrižju interesov izraelske in ameriške vojaške industrije. Marca lani se je ministrstvo za obrambo pod vodstvom ministra Damirja Krstičevića odločilo kupiti 12 bojnih letal F-16 Barak, ki jih je na mednarodnem razpisu ponujala izraelska vojska. Gre za predelano različico skoraj 40 let starega F-16, ki ga sicer proizvaja ameriški koncern Lockheed Martin, izraelska vojska pa ga je predelala in izboljšala za bojne naloge 21. stoletja.

Potem ko je bila informacija o poslu že pol leta javna, se je minulega decembra zadeva zapletla. Ameriško obrambno ministrstvo, ki ima veto na vsakršno prodajo naprednejšega orožja, proizvedenega v Združenih državah, je podalo navodilo, da Izrael Hrvaški ne sme prodati dograjenih, temveč zgolj osnovne modele F-16. Argument za to naj bi bil, da Izrael ne sme služiti na račun ameriške tehnologije, čeprav je ravno njihova dograditev letala naredila zanimiva za potrebe hrvaškega vojaškega zrakoplovstva.

Davor Gjenero, hrvaški politični analitik, v nadaljevanju poda razloge za samo potrebo po nakupu novih letal.

Izjava

Za skoraj pol milijarde dolarjev težek posel z Izraelom so se tako odločili ne zgolj zaradi cenovno ugodne ponudbe, temveč tudi zaradi transferja znanja in tehnologije, ki bi bil del posla.

Izjava

Gjenero tudi pojasni, kaj je po njegovem botrovalo relativno poznem vetu na posel s strani ZDA.

Izjava

Poteza je po njegovem prepričanju tudi jasen odraz zunanjepolitične drže trenutne ameriške administracije, ki prvega mesta ne želi deliti z nikomer.

Izjava

Potem ko je bilo ameriško nasprotovanje poslu znano, je hrvaško ministrstvo za obrambo jasno povedalo, da se v spor ne bo vmešalo, da pa od Izraela ne bo kupovalo ničesar drugega, kot je bilo v osnovi domenjeno.

Izjava

Po Gjenarovih besedah je dejstvo, da bo do nakupa letal F-16 prišlo, vprašanje je zgolj, kdo bo ponudnik. Nekaj selekcije je bilo narejene že med prvotnim razpisom, kot možnost se omenja tudi Grčija.

Izjava

Nakup letal sicer uživa javno podporo, neuspeh posla pa bo moral vseeno nekdo poravnati z lastnim političnim kapitalom, ali premier Plenković ali minister Krstičević.

Izjava

Stroka po Gjenerovih besedah sicer stoji za ministrom.

Izjava

Gjenero zaključi s svojim komentarjem na to, kako se bodo odvila preigravanja na to temo znotraj hrvaške politike.

Izjava