V Londonu se je pričela sodna razprava, ki bo določila usodo Juliana Assangea, ki mu grozi izročitev v Združene države Amerike. Ustanovitelju Wikileaksa, ki je bil večji del minulega desetletja begunec v ekvadorski ambasadi v Londonu, v primeru izročitve prek Atlantika čaka obtožnica o hekanju ter vohunjenju. 

Odvetniki ameriške vlade so predstavili uvodne argumente v prid izročitvi. V njih trdijo, da je Assange z objavo dokumentov o ameriških vojaških zločinih v Iraku in Afganistanu vede ogrožal varnost novinarjev in drugih informantov, omenjenih v dokumentih, še posebej, če so se ti nahajali v “represivnih režimih”. Wikileaks je namreč objavil na tisoče dokumentov, ne da bi v njih prečrtal imena. Assange je leta 2010 objavil 750 tisoč zaupnih in manj zaupnih dokumentov iz vojaških, vladnih in diplomatskih virov. Ti so med drugim opozarjali na vojne zločine v Iraku in Afganistanu, številne nečedne diplomatske posle in tudi domnevno ponudbo Boruta Pahorja, ki naj bi ameriškemu predsedniku Baracku Obami ponudil, da Slovenija prevzame zapornike iz Guantanama v zameno za srečanje predsednikov. 

izjava 

Savič še opozarja na nevarnost, da zgrešimo gozd, ker preveč buljimo v drevesa oziroma se pretirano ukvarjamo s posamičnimi žvižgači, ne pa z razkritimi informacijami. 

izjava 



V podporo Julianu Assangeu potekajo zborovanja od njegove rodne Avstralije, prek Evrope in do ZDA. Eden od tovrstnih protestov se je pod nazivom ‘Globalni protest proti kriminalizaciji novinarstva’ ob 15. uri začel tudi pred veleposlaništvom Združenega kraljestva na Trgu republike v Ljubljani, kjer se je zbralo okoli petdeset ljudi. Proteste so med drugim podprle tudi številne novinarske organizacije, med drugim tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki je skupaj z Mirovnim inštitutom, Transparency International Slovenia in Sindikatom novinarjev Slovenije preneslo izjavo mednarodne organizacije Novinarji brez meja. Gašper Andrinek v imenu DNS komentira obtožnico ameriške vlade proti Julianu Assangeu. 

izjava 

Novinarske organizacije opozarjajo na nevarnost samocenzure, ki logično izhaja iz strahu pred pregonom, ki je doletel Assangea kot tudi Chelsea Manning, nekdanjo pripadnico ameriške vojske, ki mu je dostavila zaupne podatke. Manning je Wikileaksu priskrbela 750 tisoč dokumentov, za kar je bila obsojena na podlagi obtožnice o vohunjenju. Manning je tako med letoma 2010 in 2017 služila to kazen, kljub temu pa se še vedno nahaja v zaporu, saj noče pričati proti Assangeu. Metka Naglič iz Amnesty International Slovenia. 

izjava 

Assange je obtožen kršitve ameriškega zakona o vohunjenju, ki je bil sprejet leta 1917 ob ameriškem vstopu v prvo svetovno vojno. Zakon je za zločin razglasil kakršnokoli pomoč ameriškim sovražnikom, med drugim tudi predajo informacij Nemcem. Zadnja leta so po tem zakonu obtoženi ali obsojeni predvsem žvižgači, kot so Chelsea Manning, Julian Assange in Edward Snowden - še eden, ki se pred ameriškim pravosodjem skriva v tujini, natančneje v Rusiji, ki mu je leta 2013 podelila azil. Snowden je kot nekdanji uslužbenec osrednje ameriške obveščevalne organizacije CIA razkril številne dokumente, ki so potrdili sume o globalnem dosegu CIA in njene sestrske organizacije NSA. Ob dejanjih teh žvižgačev in aktivistov so se pojavljali očitki, češ da pri tem sploh ne gre za novinarstvo, kljub temu da nedvomno gre za podatke, ki zanimajo javnost. O pravni izenačitvi vohunjenja in objave informacij, koristnih javnosti, Gašper Andrinek. 

izjava 

Vprašanje diskurza o Snowdnu, Assangeu in drugih žvižgačih je vedno bilo, koliko javnost sploh brigajo razkritja žvižgačev ali vpliv njihovih obsodb na medijsko poročanje o zločinih vlad ali korporacij ter koliko in kako lahko tako abstraktne informacije dolgoročno pritegnejo pozornost javnosti. Če sodimo po današnjem protestu, zmaguje apatija javnosti.